|
||||||||
|
|
|||||||
![]() |
||||||||
|
Občina Tolmin |
||||||||
|
dežurstva
Komunala Tolmin redarstvo in inšpekcija Investicija na cesti Kneža–Loje uporabno
PISO (občina Tolmin) povezave
Upravna enota Tolmin
|
||
|
13. seja Občinskega sveta Občine Tolmin
Datum: 24. januar 2012 |
Lipa v Rutu
Premer: 267 cm Višina: 25 m, prirastek 31 mm/10 let Drevo je že dolgo votlo, vendar pa strokovnjaki prek prirastka in vitalnosti krošnje ocenjujejo, da je še precej vitalno. Les, v notranjosti debel, je namreč tudi sicer mrtev in ni ključen za statiko drevesa. Različni viri, ki temeljijo na ustnem izročilu, omenjajo različne starosti, od 500 do 800 let. Po najstarejšem in najzanesljivejšem viru naj bi bila stara 500 let. Možno je tudi, da je bila zasajena takrat, ko je bila zgrajena cerkev ob njej. V tem primeru bi bila stara okoli 650 let. Starost 800 let je skrajna in je možna le v primeru, ko bi jo zasadili takoj ob nastanku naselja Nemški Rut. Vaška lipa v Rutu je znana in se je uveljavila kot eden izmed simbolov vaške samouprave, ki je bila priznana Nemškorutarjem po prihodu s Tirolske v 13. stoletju. Pod lipo naj bi vaški rihtar s sabljo razsojal v sporih med vaščani. Lipa je tudi danes eden izmed najbolj prepoznavnih simbolov Ruta, celotne Baške grape in celo Posočja, zato nas je še posebej zanimala njena energijska vrednost. Lipa je bila že v antiki simbol prijateljstva, zato je zanimivo, da smo si jo tudi Slovenci omislili kot nacionalno drevo. Tudi pri ostalih evropskih ljudstvih je bila simbol življenja, zdravja, modrosti in pravičnosti, zato se tudi drugje, zlasti pri slovanskih narodih, pojavlja kot vaško drevo. Lipa v Rutu pred cerkvijo sv. Lamberta je ena najstarejših in najdebelejših lip v Sloveniji. V vaškem požaru leta 1844 je bila hudo ožgana in domačini so jo iz bojazni, da bi se zrušila na bližnje domačije, odsekali nekaj metrov nad zemljo, pred tem je bila višja kot cerkev. Posledica tega je, da je danes votla, vendar se rana še danes zelo uspešno zarašča, tudi krošnja je spet močno razraščena in vitalna.
(Vir: Kozorog, Edo: Izjemnost ugodnih vplivov in energij dreves. Epicenter, april 2010.)
|
|
|
|
||||||||||