domov kazalo o strani

Občina Tolmin
Ulica padlih borcev 2
5220 Tolmin


telefon: 05 381 95 00
faks: 05 381 95 23
e-pošta: info@tolmin.si

CPS Tolmin, logotip (RGB, vecji)

 Mladi2016_logo

Povezava na vstopno točko do portala eGradiva - dostop do gradiv za seje občinskega sveta in delovnih teles za registrirane uporabnike

dežurstva
uporabno
povezave

Kratkodlakava popkoresa

Baška grapa je znana po izredno pisanem rastlinstvu. Poseben sloves imata Črna prst in Porezen, ki ju botaniki obiskujejo že več kot dve stoletji.

Najbolj znamenita roža Baške grape je kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa), ki raste v skalnih razpokah v južnih Julijskih Alpah in njihovem prigorju, na območju med Črno prstjo, Poreznom in Rdečim robom. Sodi med endemične rastline rastline.

Botaniki domnevajo, da se je ohranila še iz predledonodobnega obdobja oz. terciarja.

Celovški botanik F. X. Wulfen je leta 1790 objavil opis nove peščenke (Arenaria villosa). Rastlino je dobil od Karla Zoisa. Pri opisu je zapisal, da raste pogosto v Alpah na Kranjskem. Kasneje so peščenko uvrstili v rod popkores (Moehringia) in obdržali vrstni pridevek dlakava oziroma kratkodlakava (villosa). Leta 1839 je vrsto na Poreznu našel kustos Deželnega muzeja v Ljubljani Henrik Freyer in popravil Wulfenov napačni podatek, da je rastlina splošno razširjena v Alpah. Freyer je zapisal, da gre za najbolj redko vrsto (Planta rarissima!). Prirodoslovni muzej Slovenije hrani herbarij Karla Zoisa in v njem je shranjena kratkodlakava popkoresa, vendar ni zapisano nahajališče. Karel Zois ni ničesar objavil, med redkimi ohranjenimi rokopisi pa je njegova botanična beležnica iz 1785-1792, v katero si je zapisoval sezname vrst, ki jih je na terenu nabiral sam ali pa so mu jih nosili plačani nabiralci. Pri tej vrsti je napisal, da mu jo je leta 1787 prinesel Koder z Znojilske gore (Ushnelska Gora), ki leži v Baški grapi. Besedilo je napisano v glavnem v nemščini in gotici, nekaj je tudi latinskih stavkov, imena krajev pa so slovenska.

V 19. stoletju so jo odkrili na Poreznu (skalovje na JZ strani gore, nad Zakojško in Zapoško grapo) in pod Črno goro. Seznam njenih nahajališč je zdaj že precej obširnejši, toda večina se nahaja v zgornji Baški grapi; eno od znanih rastišč je v bližini izliva Driselpoha v Bačo. Skoraj vedno raste v navpičnem ali previsnem, slabo razčlenjenem apnenčastam skalovju, v višinskem pasu od 420 do 1.850 metrov nadmorske višine. Zakorenini se v preperini drobnih razpok s skromno vlago in izpostavljena velikim temperaturnim nihanjem. Le redke vrste preživijo v tako težkih razmerah, zato ponekod skoraj nima spremljevalk.

Kratkodlakava popkoresa zraste do 15 centimetrov visoko. Ima nežno steblo, pokončno dvignjeno, malo razvejano. Listi so suličasti, do 20 milimetrov dolgi in 2 milimetra široki. Cvetni peclji so kratkodlakavi, do 5 centimetrov dolgi, pokončni, po odcvetu povešeni. Čašnih listov je pet, so suličasti in koničasti. Venčnih listov je pet, so beli, narobe jajčasti in topi. Prašnikov je deset. Plodnica je okroglasta, s tremi pokončnimi brazdami. Plod je jajčasta glavica, tako dolga kot čaša ali eno tretjino daljša. Semena so maloštevilna, ledvičasta, rdečerjava do skoraj črna.

Kratkodlakava popkoresa cveti od začetka maja do konca julija oz. prve polovice avgusta.

Zaradi svoje trdoživosti in težišča razširjenosti v zgornji Baški grapi bi bila lahko simbol tukajšnjih prebivalcev in njihovega stoletnega vztrajanja v grapah in grivah.

Simbol kratkodlakave popkorese je tudi v logotipu osnovne šole Simona Kosa Podbrdo.

kratkodlakava popkoresa - Foto: Janko Humar

 

 

 

 

 

 

Viri:

OŠ Simona Kosa Podbrdo

Lovski revir Stržišče

Lapanja, Gorazd: Raziskovanje in ohranjanje gorske narave na obronkih Porezna.

aktualno predstavitev organiziranost objave e-občina predpisi
domov kazalo o strani