Občina Tolmin - Venerini lasci

Slovenija se zaradi tako velikega števila vrst, živečih na tako majhnem prostoru, uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope in sveta. Kot vzroke za izjemno bogastvo vrst v Sloveniji navajajo tektonski razvoj, kamninske razmere, razgibanost reliefa, klimatske in talne razmere. Lega Slovenije na stiku aplskega, dinarskega, panonskega in sredozemskega sveta omogoča pojav izredne habitatne pestrosti.

Vendar pa se tudi pri nas ne moremo izogniti izgubi biotske pestrosti. Izginjanje vrst je povezano z manjšanjem raznovrstnosti ekosistemov. Pomembnejši dejavniki so uničevanje naravnih bivališč (širjenje mest), delitev ekosistemov na manjše dele (gradnje prometnih povezav), delni posegi v življenjsko okolje, vnos neavtohtonih vrst, prekomerno izkoriščanje vrst (npr. nabiranje rastlinskih vrst) in onesnaževanje okolja – zraka, tal in vode – z odplakami, izpuhi, pesticidi in umetnimi gnojili.

Na rdeči seznam ogroženih vrst so uvrščeni tudi venerini lasci (ranljiva vrsta oziroma vrsta, za katero obstaja nevarnost, da bo zaradi sprememb v življenjskem prostoru postala ogrožena). Venerini lasci (Adiantum capillus veneris L.) so redka sredozemska praprot. Rastejo na vlažni konglomeratni steni, ki je ponekod prekrita z lehnjakom.

(Viri: Vesna Kosmač (priredila in po virih povzela): Še vedno zoper vsako bolezen rož’ca raste? Epicenter, november–oktober 2004.)

		dežurstva Komunala Tolmin 041 625 191 redarstvo in inšpekcija 031 735 554 projekti Investicija na cesti Kneža–Loje Čistilna naprava Modrej Komunalna infrastruktura Zatolmin Načrtovanje celovite prenove širšega središča Tolmina Obnova Gregorčičeve ulice Sanacija brežine Pod Ključem Glasbena šola Tolmin Čistilna naprava Podbrdo Zdravstvena postaja Podbrdo uporabno PISO (občina Tolmin) Posočje.net Alpski val Epicenter Najdi.si bankomati vozni red vlakov vozni red avtobusov vreme plačilo upravne takse ITAL-UIL (italijanske pokojnine) povezave Upravna enota Tolmin Portal e-uprava Posoški razvojni center LTO Sotočje Komunala Tolmin Tolminski Muzej Knjižnica Tolmin OŠ Tolmin OŠ Most na Soči OŠ Podbrdo Glasbena šola Tolmin Vrtec Tolmin Gimnazija Tolmin Varstveno delovni center Tolmin ZKD Tolmin Ribiška družina Tolmin Planinsko društvo Tolmin Planinsko društvo Podbrdo Pobratena občina Viccho Fundacija Poti miru v Posočju Turistična zveza Gornjega Posočja Zdravstveni dom Tolmin NVO Planota
uradne objave Objava namere o oddaji delov kmetijskih zemljišč v zakup Sklep o uskladitvi cen programov vrtca v občini Tolmin Seznam upravičencev do zamenjave neprofitnega stanovanja razpisi Javni razpis za prosto delovno mesto direktorja/direktorice javnega zavoda Tolminski muzej Javni razpis za podelitev nagrad občine Tolmin v letu 2012 seje 13. seja Občinskega sveta Občine Tolmin Datum: 24. januar 2012	domov > predstavitev > predstavitev občine Tolmin > turizem > naravne znamenitosti > Venerini lasci > Venerini lasci Slovenija se zaradi tako velikega števila vrst, živečih na tako majhnem prostoru, uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope in sveta. Kot vzroke za izjemno bogastvo vrst v Sloveniji navajajo tektonski razvoj, kamninske razmere, razgibanost reliefa, klimatske in talne razmere. Lega Slovenije na stiku aplskega, dinarskega, panonskega in sredozemskega sveta omogoča pojav izredne habitatne pestrosti. Vendar pa se tudi pri nas ne moremo izogniti izgubi biotske pestrosti. Izginjanje vrst je povezano z manjšanjem raznovrstnosti ekosistemov. Pomembnejši dejavniki so uničevanje naravnih bivališč (širjenje mest), delitev ekosistemov na manjše dele (gradnje prometnih povezav), delni posegi v življenjsko okolje, vnos neavtohtonih vrst, prekomerno izkoriščanje vrst (npr. nabiranje rastlinskih vrst) in onesnaževanje okolja – zraka, tal in vode – z odplakami, izpuhi, pesticidi in umetnimi gnojili. Na rdeči seznam ogroženih vrst so uvrščeni tudi venerini lasci (ranljiva vrsta oziroma vrsta, za katero obstaja nevarnost, da bo zaradi sprememb v življenjskem prostoru postala ogrožena). Venerini lasci (Adiantum capillus veneris L.) so redka sredozemska praprot. Rastejo na vlažni konglomeratni steni, ki je ponekod prekrita z lehnjakom. (Viri: Vesna Kosmač (priredila in po virih povzela): Še vedno zoper vsako bolezen rož’ca raste? Epicenter, november–oktober 2004.)