domov kazalo o strani

Občina Tolmin
Ulica padlih borcev 2
5220 Tolmin


telefon: 05 381 95 00
faks: 05 381 95 23
e-pošta: info@tolmin.si

CPS Tolmin, logotip (RGB, vecji)

 Mladi2016_logo

Povezava na vstopno točko do portala eGradiva - dostop do gradiv za seje občinskega sveta in delovnih teles za registrirane uporabnike

dežurstva
uporabno
povezave

Pršjakova grapa

Potok Pršjak, ki izvira v gozdovih pod Brdarjem, zbira vode z Vojskarske planote. Na svoji poti v dolino, kjer se blizu Krtovšč izliva v Trebušico, si je vrezal v cordevolske apnence globoko in slikovito sotesko po celi dolžini, najbolj pa tam, kjer pada čez prelome v lepih slapovih.

Prvi slap, imenovan Slap pod Trentarjem, nastaja ob eni izmed prelomnih ploskev širše prelomne cone s smerjo sever-jug. Na podoben način je nastalo tudi slikovito tolmunasto slapišče pod domačijo Pršjak. Tu sta Mali slap v Sopotih in največji ter najslikovitejši Slap v Sopotih, ki pada v tankem curku 27 m globoko v tolmun. Nad njim pada 3 m visok sopot z imenom Mali slap v Sopotih, ter Slapišče, niz sopotov in vmesnih drasel. Najviše leži približno 20 m visok dvostopenjski Slap nad Trentarjem.

Globoka in ozka Pršjakarska grapa poteka skoraj vzporedno z znamenitim Gačnikom. Potok pada v dveh slapovih in številnih sopotih, dere v brzicah ter se umirja v prostranih tolmunih, ali pa melje prod v draslah.

Krušljiva dolomitna pobočja porašča rdeči bor, v podrasti pa zelenijo preproge resja. Na senčnih skalnih mestih raste endemični kranjski jeglič, pobočja nad levim bregom Pršjaka pa prerašča v Sloveniji razmeroma redek rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus), značilna rastlina dolomitnih povirij. Glede na to, da je mezečih voda na dolomitnem drobirju v Sloveniji malo, je rastišče regionalno pomembno. Strma pobočja ob obeh slapovih so vlažna in porasla z mastnicami (Pinguicula alpina). V soteski uspevajo tudi druge redke in ogrožene rastlinske vrste, strma pobočja soteske pa porašča gorski bukov gozd. Zaradi odmaknjenosti je soteska tudi favnistično zanimiva.

Pršjakarsko grapo in njene posebnosti so natančno opisali Jože Čar, Rafael Podobnik in Rafael Terpin v Knjigi Antona Ramovša (1983: 205-208).
V davni preteklosti so po Pršjakarski grapi plavili les. Zaradi pomanjkanja vode so pregradili sosednji Gačnik, izklesali v dolomit kanal in postavili rake ter po njih spuščali vodo, ki je odplavila les.

 

Vir: http://www.trebusa.si/


 

 

 

aktualno predstavitev organiziranost objave e-občina predpisi
domov kazalo o strani