domov kazalo o strani

Občina Tolmin
Ulica padlih borcev 2
5220 Tolmin


telefon: 05 381 95 00
faks: 05 381 95 23
e-pošta: info@tolmin.si

CPS Tolmin, logotip (RGB, vecji)

 Mladi2016_logo

Povezava na vstopno točko do portala eGradiva - dostop do gradiv za seje občinskega sveta in delovnih teles za registrirane uporabnike

dežurstva
uporabno
povezave

Pološka jama

Pološka jama je kraška jama, ki se nahaja v gori Osojnici nad planino Polog v Triglavskem narodnem parku nad dolino Tolminke.

Jama je dolga 10.800 m in globoka 704 m, kar jo uvršča na peto mesto na lestvici najdaljših in deseto mesto na lestvici najglobljih slovenskih jam. Dolga leta je veljala za »najvišjo« jamo na svetu. Na višinski razliki 704 m je kar 12 km dolg splet rovov in brezen. Splet sestavljajo predvsem meandri, veliko pa je tudi poševnih, precej podrtih rovov. Poleg tega je v jamskem sistemu nekaj velikih dvoran, v zgornjem delu pa je veliko brezen.

Zgornji, umetno odkopani vhod, leži blizu planine Lašca, spodnji, naravni vhod, pa ob vznožju južnega prepadnega ostenja Osojnice. V neposredni bližini jamskega spleta Pološke jame je znanih še pet jam in brezen, ki so verjetno povezane v isti jamski sistem, vendar pa prehodov vanj še niso našli.

Za skriti (naravni) vhod pod goro Osojnico v dolini Tolminke so pred letom 1900 vedeli le pastirji z bližnjih planin in tudi lovci. Zanj pa so izvedeli tudi takratni tolminski veljaki in leta 1924 z jamo seznanili tolminske jamarje, člane kluba Krpelj. Krpljevci so jamo obiskali trikrat in jo sproti risali. Ugotovili so, da se jama vzpenja, potočke v jami pa so povezovali z izviri Tolminke, kar je danes dokazano. Jami so določili podorni in tektonski značaj, odkrili pa so še drugi, spodnji vhod.
Raziskovanje Pološke jame se je nadaljevalo leta 1964 – idrijski jamar Ivan Kenda je s kolegi jamarji iz Idrije in Postojne po enotedenski akciji in izmeri vseh rovov določil novo dolžino jame, in sicer 3.000 m. Jamo so začeli obiskovati in raziskovati tudi člani drugih slovenskih jamarskih združenj in klubov, kot gostje pa so se tabora leta 1966 udeležili tudi angleški jamarji in jamarka iz Avstrije.

V Pološki jami so z odpravo v 285 m globoko Triglavsko brezno odkrili dolg skrivnosten splet rovov – kljub prepričanju nekaterih strokovnjakov, da v Julijskih Alpah ni možnosti odkritij večjih horizontalnih objektov.

Do leta 1967 je bilo v Pološki jami raziskanih in izmerjenih 5.200 m rovov z višinsko razliko 225 m. Prve geološke ugotovitve so pokazale, da se je pološki jamski sistem razvil v dveh nivojih.

Leta 1968 je društvo za raziskovanje jam Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa organiziralo veliko odpravo v Pološko jamo. Na odpravi je sodelovalo 38 jamarjev, med katerimi so bili tudi tokrat angleški in trije italijanski jamarji. V okviru te odprave je bila z barvanjem vode dokazana povezava med izviri v jami in zunanjimi izviri Tolminke. Novo odkritje je sledilo leta 1969 – vodni rov v stopnjah s slapovi in brzicami. Zaradi neraziskanosti jame se je njena atraktivnost še povečala – leta 1970 se je 21 jamarjev ponovno zbralo z namenom, da bi jami prišli so konca in izmerili vse rove. Odprava je bila dobro organizirana. Razdeljena je bila na 5 delovnih skupin, ki so opravljale točno določene naloge: meritve, transport opreme, raziskovalna naloga je pripadala najbolj izurjenim jamarjem, fotografija ter proučevanje živalstva in klimatskih razmer. Rezultat odprave je bilo odkritje ožine, ki so jo poimenovali Johnova preša. Po tem odkritju se je začelo zanimivo in naporno prodiranje po jami navzgor – ob koncu naslednje akcije je višina jame narasla na 402 m in postavljen je bil nov jugoslovanski rekord. A do konca leta 1970 je bila v jami izmerjena višinska razlika 465 m, dolžina vseh rovov pa je bila 8.020 m.

Leta 1971 je bila odkrita zanimiva erozijska drsala, imenovana Trobenta. Poleg tega so povišali višinsko razliko na 514 m od najnižjih delov jame, dosežena je bila dolžina 9.570 m. Danes je Pološka jama dolga 10.800 m, njena višinska razlika pa je 704 m. Do teh izmer so prišli leta 1974.

V Pološki jami najdemo od živalskih vrst jamsko stonogo (Meganopodium bohiniensus).

 

Vir: http://www.boegan.it/ (prispevek Dejana Ristića, Jamarska sekcija Planinskega društva Tolmin)
 

aktualno predstavitev organiziranost objave e-občina predpisi
domov kazalo o strani