|
||||||||
|
|
|||||||
![]() |
||||||||
|
Občina Tolmin |
||||||||
|
dežurstva
Komunala Tolmin redarstvo in inšpekcija Investicija na cesti Kneža–Loje uporabno
PISO (občina Tolmin) povezave
Upravna enota Tolmin
|
||
|
13. seja Občinskega sveta Občine Tolmin
Datum: 24. januar 2012 |
Čistilna naprava Podbrdo
INVESTITOR: Občina Tolmin
Občina Tolmin je z investicijskim projektom »Gradnja čistilne naprave Podbrdo« želela svojim občanom v Podbrdu in Trtniku zagotoviti čim boljše pogoje bivanja. Naselje Podbrdo namreč ni imelo urejenega ustreznega odvajanja in čiščenja odpadnih voda – kanalizacijsko omrežje je bilo namenjeno odvajanju meteornih voda z urbanih površin in odvodu fekalnih odplak z iztoki v naravne odvodnike. Pred izvedbo investicijskega projekta obstoječi kanalizacijski sistem ni bil zgrajen v skladu z zahtevami zakonodaje in predpisov. Kanali so bili zgrajeni v različnih časovnih obdobjih in večinoma neustrezne kakovosti. Kanalizacijski iztoki, speljani deloma v pretočne greznice, večinoma pa neposredno v reko Bačo in njene pritoke, so v obdobju minimalnih pritokov povzročali močno onesnaženje. Podbrdo se z vodo oskrbuje iz štirih zajetij (Durnik I, II in III ter zajetje Binkelč). Zajetja Durnik so locirana severovzhodno od naselja, zajetje Binkelč pa vzhodno od naselja (nad dolino Mlečnega potoka in ob cesti proti Petrovem Brdu). Izviri so zajeti in stalni. Vodohran pod Kramarjevim gričem (od zajetij Durnik poteka napajalni vodovod do vodohrana), sestavni del vodovodnega sistema, ki oskrbuje pretežni del naselja, ni nudil dovolj volumna za požarno vodo, problematičen je bil tudi minimalni dotok vode iz zajetij. Vzhodni del Podbrda se napaja iz zajetja Binkelč. Poddimenzionirani cevovodi so bili potrebni obnove. – Zaradi premajhnih profilov cevi obstoječe omrežje ni zagotavljalo požarne varnosti objektov na obravnavanem območju. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno zgraditi primerno urejeno kanalizacijsko omrežje in obnoviti vodovodni sistem.
Investicija je omogočila dosego naslednjih ciljev:
Nova čistilna naprava omogoča priključevanje že zgrajenih in predvidenih kanalizacijskih sistemov na čistilno napravo. Izvedba investicije je bila razdeljena v dva dela, od katerih je vsak zase zaokrožena celota. 1. del: Investicije v sekundarne fekalne kanalizacijske kanale in sekundarni vodovod, ki so se izvajale v letu 2007 in 2008, ter priprava celotne projektne dokumentacije. 2. del: Investicije v primarne fekalne kanalizacijske kanale, primarni vodovod ter čistilno napravo, ki so se izvajale med letoma 2008 in 2010, vzporedno z obnovo državne ceste.
Gotovo so na ureditev kanalizacijskega omrežja in obnovo vodovodnega sistema vplivali tudi rezultati analize površinskih vodotokov, med katerimi je bila tudi reka Bača, v projektu Spremljanje kvalitete voda v čezmejnem območju II. V okviru omenjenega projekta, v katerem je sodelovalo pet občin – tudi občina Tolmin – so bili analizirani površinski vodotoki z dveh vidikov: glede na zahteve za naravne kopalne vode in glede na primernost vod za namakanje. Reka Bača je bila ocenjena kot higiensko neustrezena, voda pa neprimerna za kopanje zaradi močne fekalne onesnaženosti; z vidika primernosti za namakanje pa je bil vodotok ocenjen kot prepovedan za namakanje. Kot posledica prekomernega onesnaženja zalednih voda, predvsem pa reke Bače, ki se na Mostu na Soči izliva v reko Sočo, se kaže velika onesnaženost jezera na Mostu na Soči. Investicije v reševanje in odvajanja in čiščenja odpadnih voda v naselju Podbrdo zato predstavljajo najpomembnejši prispevek k odpravljanju onesnaženja in k sanaciji jezera. Zato jih je občina Tolmin določila kot prednostne investicije za reševanje problematike jezera, katerim bodo skozi leta sledile še investicije po drugih naseljih.
|
|
|
|
||||||||||