domov kazalo o strani

Občina Tolmin
Ulica padlih borcev 2
5220 Tolmin


telefon: 05 381 95 00
faks: 05 381 95 23
e-pošta: info@tolmin.si

CPS Tolmin, logotip (RGB, vecji)

 Mladi2016_logo

Povezava na vstopno točko do portala eGradiva - dostop do gradiv za seje občinskega sveta in delovnih teles za registrirane uporabnike

dežurstva
uporabno
povezave

zgodovina

Poleg zgodovinskega orisa Tolminskega z naslovom Tolminska med kameno dobo in današnjostjo, ki sta ga pripravila direktorica Tolminskega muzeja mag. Damjana Fortunat Černilogar in kustos arheolog Tolminskega muzeja Miha Mlinar, so na tem mestu predstavljeni tudi nekateri zgodovinski dogodki, ki imajo za občino poseben pomen; dogodki so se odvijali v mesecu maju, zato občina Tolmin svoj praznik praznuje 31. maja.

Zgodovinski dogodki, za občino posebnega pomena, so:

 

veliki tolminski punt

»Kaj je?« gastaldo v Gradu v mizo bije
in zbira hlapce, žbire in vratarje.
»Na Kozlov rob! Na davkarja! Sleparje!
Pijavke! Pse! Galjote!« ljudstvo vpije.

(Alojz Gradnik, Punt)

Tolminski kmečki upor se je začel leta 1713. Kmetje na Goriškem in deloma na Kranjskem (gospostva Devin, Novi grad, Socerb) so se upirali novim državnim davkom (davek na meso in vino). Kmetje na Tolminskem so bili že dalj časa v sporu s tolminskim glavarjem grofom Jakobom Antonom Coroninijem; davke je samovoljno in z uporabo nasilja pobiral Jakob Bandel. Slednji je marca 1713 zaprl skupino Tolmincev in tako pospešil nastanek kmečke zveze ter pohod kmetov iz tolminskega in kanalskega gospostva nad Gorico 27. marca 1713. Tolminskim upornikom so se pridružili tudi kmetje iz okolice Gorice. Ta pohod je sprožil vrsto uporov: na Čepovanskem, v Brdih, upirati so se začeli Brkinci, idrijski rudarji, Žirovci ter kmetje v rihemberšem, štanjelskem in svetokriškem gospostvu. Največji spopad med oblastjo in kmeti je bil junija 1713 pri Solkanu – oblast je upor nasilno zatrla. Sledile so kazni: denarne, Tolmincem so odvzeli pravico voliti župane, 72 upornikom so izrekli zaporne kazni in odvzeli premoženje, 11 upornikov so obsodili na smrt – usmrčeni so bili na Travniku v Gorici 20., 21. in 23. aprila 1714. (Enciklopedija Slovenije)

O velikem tolminskem puntu je pisal tudi Janez Dolenc, slavist in zbiralec tolminske slovstvene folklore. V dunajskem Dvornem in graškem Deželnem arhivu je leta 1992 raziskoval življenje in delo slavista Gregorja Kreka. Vzporedno s to raziskavo je pregledal tudi vse fascikle o velikem tolminskem puntu. Istega leta, ko se je pripravljalo odkritje plošče tolminskim puntarjem na Travniku v Gorici, je goriški domoznanec Luciano Spangher zapisal, »da je vse skupaj izmišljotina piscev, kot sta Pregelj in Bevk; sicer pa naj bi šlo le za peščico hudodelcev«. (Nove ugotovitve o zgodovinski resničnosti Pregljevega romana Tolminci. V: M. Dolgan (Ur.), Ivan Pregelj (str. 89–96). Ljubljana: Nova revija) Zato je Janez Dolenc zopet odšel na Dunaj in po natančnejšem pregledu fasciklov v dunajskem arhivu našel napol prečrtan dokument z dne 23. aprila 1714: poročilo cesarju Karlu VI. o pravkar opravljeni eksekuciji z navedbo imen in kazni. Do tega trenutka je bilo znano samo število usmrčenih voditeljev, ne pa tudi imena le-teh.

narodni tabor

aktivnosti TIGR-a

»4. novembra 1918 so vdrle italijanske čete na Tolminsko … Nihče ni mogel predvideti, da se bodo krivice nad slovenskim ljudstvom ob Soči še kopičile skozi 27 let vse do konca aprila v letu 1945. Še najbolj daleč pa je bila misel, da bodo italijansko civilno in vojaško upravo izgnale z naše zemlje organizirane sile našega ljudstva samega in ne neka stara oborožena vojska kake tuje sile … Leta 1927 so bili torej Slovenci na Tolminskem že skoraj brez slehernih pravic: brez šol, brez društev, brez tiska, brez političnih organizacij, brez pravice na službo v javnih uradih, brez možnosti zaslužka v industriji … Takrat je v slovenskih mladinskih društvih na Tržaškem vzniknila misel, da se naraščajočemu fašističnemu zakonitemu nasilju upro, da prično z ilegalnim delom. Ustanovili so ilegalno organizacijo TIGR, tako imenovana po začetnih črkah mest in pokrajin »Trst – Istra – Gorica – Reka« … Razširil se je TIGR tudi po Tolminskem«

Člane TIGR-a je ne glede na politično prepričanje združevala borba proti fašizmu. Na Tolminskem ni bilo vasi, kjer ne bi imel TIGR svojih članov. Kurirji so prinašali slovenske knjige in časopise iz Jugoslavije, vodstvo TIGR-a pa je izdajalo svoje ilegalne liste: »Svoboda«, »Borba«, »Straža ob Soči« itd. Novembra 1928 je italijanska policija zajela prvega kurirja v Baški grapi in zaprla nekaj ljudi; med zaprtimi je bil eden izmed glavnih obtožencev Franc Golob z Grahovega. V Trstu so odkrili nekaj članov TIGR-a in od njih z mučenjem izvedeli za imena nekaterih članov na Tolminskem (Zorko Jelinčič iz Podmelca, Jernej Luznik iz Zadlaza, Anton Rutar iz Čadrga, Andrej Manfreda iz Kobarida, Slavko Bevk iz Cerkna, Ciril Kosmač iz Slapa ob Idrijci in drugi). Štiri člane so v dveh velikih procesih v Trstu obsodili na smrt, ostale in med njimi tudi tolminske člane pa na kazni od 5 do 30 let ječe.

V drugem obdobju delovanja TIGR-a, tj. po velikih procesih v Trstu pa do pričetka druge svetovne vojne, se je težišče delovanja preselilo iz Trsta in Gorice na območje Ilirske Bistrice in Tolminskega. Na Tolminskem so bile posebno močne organizacije TIGR-a v Čezsoči in drugih bovških vaseh po zaslugi Ferda Kravanja, Petra Skalarja; v Nemškem Rutu in po vaseh Baške grape pa zaradi delovanja Simona Kosa.

Leta 1940 so bili polovljeni glavni voditelji TIGR-a na terenu, decembra 1941 je bil izpeljan nov velik proces proti organizaciji TIRG. Od petih na smrt obsojenih in ustreljenih članov sta bila dva s Tolminskega: Simon Kos iz Nemškega Ruta in Ivančič iz Čezsoče; na trideset let ječe pa France Kavs, novinar, Mirko Zornik, Čopi in drugi iz Čezsoče, Mirko Brovč iz Koritnice pri Grahovem, Miroslav Rejec iz Kneže in drugi.

»Seme upora, ki ga je zasejal TIGR med dvema vojnama v zemlji ob Soči, je dobro skalilo in pognalo dober sad. Nikjer tako kot na Tolminskem ni ljudstvo enodušno vstopalo v narodnoosvobodilne organizacije borcev, aktivistov in članov Osvobodilne fronte.«

(Rejc, A.: Tolminska med dvema vojnama. V: Tolminski zbornik 1956. Str. 31–37.)

ustanovitev Gregorčičeve brigade

Po pesniku Simonu Gregorčiču so se imenovale tri slovenske narodnoosvobodilne brigade:

  • 1. maja 1943 so iz dveh bataljonov ustanovili Gregorčičevo brigado, in sicer na planini V prodih nad Kneškimi Ravnami. Skupaj z Gradnikovo brigado bi morala v Beneško Slovenijo – tam naj bi podžgala protifašistični odpor in pridobila prostovoljce za partizane. Brigado so ukinili v začetku avgusta 1943, njeno moštvo pa vključili v Gradnikovo brigado in novoustanovljeni Primorski odred.
  • V vseljudski vstaji na Primorskem je Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije (GS NOV in POS) 23. septembra 1943 ukazal poleg drugih brigad ustanoviti tudi Gregorčičevo brigado, in sicer iz enot v Vipavski dolini.
  • Decembra 1943 je ime Gregorčičeva brigada dobila še nekdanja Soška brigada.

Za Gregorčičeve brigade so značilni pohodi v Beneško Slovenijo, dajanje moštva drugim enotam in velike človeške izgube.

(Enciklopedija Slovenije)

osvoboditev mesta Tolmin 30. aprila 1945

prva seja demokratično izvoljene občinske skupščine


 

 

aktualno predstavitev organiziranost objave e-občina predpisi
domov kazalo o strani