domov kazalo o strani

Občina Tolmin
Ulica padlih borcev 2
5220 Tolmin


telefon: 05 381 95 00
faks: 05 381 95 23
e-pošta: info@tolmin.si

CPS Tolmin, logotip (RGB, vecji)

 Mladi2016_logo

Povezava na vstopno točko do portala eGradiva - dostop do gradiv za seje občinskega sveta in delovnih teles za registrirane uporabnike

dežurstva
uporabno
povezave

prejemniki nagrad in priznanj leta 2000


Na 14. seji Občinskega sveta Občine Tolmin (4. 5. 2000) je bil sprejet sklep, na podlagi katerega so bile občinske nagrade podeljene naslednjim prejemnikom:

Krajevna organizacija Rdečega križa Most na Soči (plaketa)
Ivan Stavanja (priznanje)
Stanko Kovačič (priznanje)
Maja Jerman Bratec (priznanje)
Stanka Golob (denarna nagrada)

 

Obrazložitve:
 

Krajevna organizacija Rdečega križa Most na Soči – plaketa za nesebično vložen trud pomoči potrebnim

Krajevna organizacija Rdečega križa Most na Soči sodi med najbolj prizadevne in delovne v okviru Rdečega križa Slovenije. Že več desetletij je dobro organizirana in vzorno vodena. Vselej presega predviden okvir zadanih nalog s strani Območnega združenja, zlasti pa opravlja vse vsakdanje in občasne nujne potrebe ogroženim skupinam občanov na svojem širokem območju. Med te sodi najbolj izrazito – nudenje sosedske, moralne in v okviru možnosti tudi materialne pomoči zdravstveno in socialno ogroženim občanom, čemur je namenjena vsa zbrana članarina in prostovoljni prispevki občanov, podjetnikov in družb. 27 členov odbora predstavnikov vseh vasi in zaselkov s svojim vzornim delom pripomorejo k vsakdanjemu boljšemu počutju občanov. S svojimi obiski razbijajo v svojem okolju občutek osamljenosti in zapuščenosti, ki lahko tare predvsem starejše občane – bodisi v domačem okolju ali v domovih oskrbovancev in bolnišnicah. Letno so deležni najmanj enega obiska (pogosto pa 3 do 4 letno) vsi oskrbovanci v domovih. Vse občane, starejše od 80 let in ob njihovih nadaljnjih jubilejih pa na njihovih domovih obiščejo prostovoljci Rdečega križa skupaj z mladimi člani naše organizacije. Tako se najbolj pristna srčna kultura prenaša na mlajše ter sooblikuje osebnosti mladih. V lastnem domačem okolju s posebno pozornostjo, skromno obdaritvijo in pesmijo, obiščejo v prednovoletnem času, ob raznih praznikih in jubilejih veliko število občanov, letno nad 100. V domovih oskrbovancev pa pripravijo mladi člani s pomočjo mentorjev na šolah primeren kulturni program, kar oskrbovancem daleč najbolj popestri počutje in jim odvrača občutek odrezanosti in osamljenosti. Verjetno ni bolnika v bolnišnici, katerega v zadnjih letih niso obiskali domačini – prostovoljci Rdečega križa Slovenije. Vso svojo dejavnost opravljajo prostovoljci RK v sodelovanju z ostalimi civilnimi društvi (invalidnimi in Karitasom), saj so pogosto člani istih društev z enakimi cilji. Primerno sodelovanje vodi tako tudi k skupnim uspehom, vendar pa ima organizacija Rdečega križa tradicijo in si je prav s svojim nesebičnim delom prostovoljcev postavila v svojem okolju ugledno mesto. Dosledno uveljavljanje načel Mednarodne organizacije Rdečega križa ji omogoča in nalaga nudenje pomoči vsakomur, ki jo potrebuje in kateremu je možno olajšati trpljenje na kateri koli način.


Ivan Stavanja – priznanje za pionirsko delo in izjemno uspešnost v stroki

Ivo Stavanja se je izučil ključavničarskega poklica tik pred drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je prisluhnil potrebam časa in se samorastniško odločil, da »gre na svoje«. Začel je z avtokleparskim in avtoličarskim delom. To je bilo obdobje, ko za popravilo redkih avtomobilov ni bilo ne orodja ne materiala. Vse je bilo odvisno od sposobnosti in iznajdljivosti posameznika. Mojster Ivo je to vsekakor zmogel in znal, tako da mu je takratno predsedstvo Izvršilnega odbora Občinskega ljudskega odbora Tolmin dne 12. 10. 1948 pod št. 659/73 izdalo kot zasebnemu obrtniku, avtokleparju in voznemu ličarju obrtno dovoljenje. Mojster Ivo je vztrajno opravljal svoj poklic ter istočasno dograjeval svojo delavnico, nabavljal orodje in opremo, učil druge in sebe. Dolga leta je bil prvi in edini v svoji stroki na našem območju. Kljub obilici dela je našel za vsako stranko pravo besedo ter čas za svojo družino in brajdo. Osebni avtomobili so se pojavljali kot gobe po dežju in glas dobrega mojstra iz Idrije pri Bači je presegel občinske meje. Stranke so prihajale od vsepovsod iz Slovenije pa tudi iz drugih republik takratne države. Še posebej je postal znan, ko je pričel opravljati svojo dejavnost za Avtoprevozni servis. Kot posebni podvig njegovega dela je bila ličarska komora, ki jo je mojster sam vgradil v novo delavnico. S svojim delom je Ivo Stavanja zaznamoval kar pol stoletja. Njegovo delo nadaljuje priznano družinsko podjetje Stavanja. Zaradi pionirskega dela v stroki in izjemne uspešnosti, ki sta prispevala tudi k ugledu naše občine, mojster Ivo zasluži na jesen svojega življenja priznanje Občine Tolmin.


Stanko Kovačič – priznanje za uspešno delo na področju ribištva

Z letom 2000 mineva 53 let delovanja organiziranega društva ribištva na Tolminskem, kar predstavlja obdobje nenehnega prizadevanja za preobrazbo sladkovodnega ribištva iz »ribolovstva« v turistično dejavnost športnega ribolova. Prehojena pot ni bila lahka, vendar danes s ponosom ugotavljamo, da sta prizadevnost in strokovnost nekaterih članov Ribiške družine Tolmin privedli ribiško družino do ustreznega in zglednega nivoja v slovenskem merilu. Z izvolitvijo Stanka Kovačiča za predsednika upravnega odbora Ribiške družine Tolmin leta 1984 je ribiška družina doživela novo obdobje. Potreba po lastnih društvenih prostorih, obratih za vzrejo mladic ter plemenske jate soške postrvi in lipana, skromna oprema za potrebe gospodarske dejavnosti, skromne udeležbe turističnega ribolova tako naših kot tujih ribičev, itd. so opozarjala, da je pred novo izvoljenim predsednikom nemalo nalog. Z vzornim vedenjem ribiške družine in s svojo sposobnostjo je Stanko Kovačič v 16 letih upravljanja uspel vse navedeno dograditi z vzorno koordinacijo in še več – potegnil je ribiško družino iz amaterskega dela v profesionalno strokovnost. Tako se lahko s ponosom ugotavlja, da Ribiška družina Tolmin sodi med uspešnejše družine doma in v tujini. Navedeno potrjuje velik turistični priliv vsakoletnih domačih in tujih gostov. Cenjen je športni ribolov na Soči in njenih pritokih. Tako je ribiški turizem postal najbolj žlahtna panoga turizma v Zgornjem Posočju. Rezultat zavedanja Stanka Kovačiča, da brez sodelovanja s tujino in z domačimi strokovnimi institucijami ni napredka, je današnje sodelovanje RD Tolmin z znanstveniki z Univerze iz Montpelliera in biološkega instituta Anles v Franciji, s televizijskimi hišami v Italiji in Švici, Avstriji ter z Biotehniško fakulteto v Ljubljane. Vse to daje vedeti, da društvena dejavnost sega tudi v prihodnost. Vse omenjeno dokazuje, da je Stanko Kovačič znal povezati in pritegniti k sodelovanju tako naše kot tuje strokovnjake ihtioloških znanosti, kar se bo za prostor Zgornjega Posočja tudi v prihodnje obrestovalo, še posebej, ker posegajo raziskovalni projekti v varstvo in prenovo naselitve soške postrvi v prvotna naselitvena področja jadranskega porečja. Taka odprtost navzven se bo ribiški družini bogato obrestovala. »Ribolovni turizem, sodelovanje z drugimi družinami izven naših meja in doma ne prinaša dohodka samo ribiški družini, ampak tudi drugim dejavnikom, zlasti gostinstvu in trgovini,« trdi Stanko Kovačič.


Maja Jerman Bratec – priznanje za delo na področju ljubiteljske kulture

Gospa Maja Jerman Bratec od leta 1981 dela na področju kulture v naši občini. V Knjižnici Cirila Kosmača je bila vodja prireditvenega programa in dokumentalist, od leta 1985 dalje dela na Zvezi kulturnih organizacij, kasneje Zvezi kulturnih društev. Sprva je bila strokovna sodelavka za izvedbo gledaliških in glasbenih projektov, od leta 1995 je tajnica Zveze kulturnih organizacij oziroma Zveze kulturnih društev. Ko je bil leta 1998 ustanovljen Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti RS, je postala vodja izpostave IO SLKD Tolmin.
Poleg tega je bila v teh letih še članica Odbora za kulturo pri Kulturni skupnosti Tolmin, članica Sveta goriškega muzej, Triglavskega narodnega parka. Gospa Maja Jerman Bratec ima osebne zasluge za razvoj kulture v naši občini. V letih svojega dela na tem področju je poskrbela za uveljavitev gledališkega in glasbenega abonmaja, filmskega in otroškega abonmaja. Tudi likovne razstave, ki jih je pripravila (naj omenim vsaj nekatere: Rudi Kogoj, Pavle Medvešček, Franc Golob, Stanka Golob, Boris Božič, Jana Dolenc), nastopi priznanih umetnikov in skrb za kulturni utrip Tolminske na sploh so dejstva, ki jih ne gre prezreti. Posebno pomembno je njeno delo na področju ljubiteljske kulture, gotovo je veliko število društev, ki se pri nas ljubiteljsko ukvarja s kulturo, tudi posledica dejstva, da je za njihovo delovanje dobro poskrbljeno. Na sedežu sklada dobijo pomoč in svetovanje. V času, ki kulturi ni vedno naklonjen, zna gospa Maja Jerman Bratec najti najboljšo pot. Pri svojem delu kaže veliko kulturo, strokovnost in korektnost. Čeprav se je leta 1991 preselila v Novo Gorico, je ostala zvesta delu na področju kulture v naši občini. Glede na vse to si gospa Maja Jerman Bratec zasluži priznanje Občine Tolmin.


Stanka Golob – denarna nagrada za slikarsko in vsestransko javno delo v korist občanov

Stanka Golob je članica Društva Dotik iz Jesenic in članica Društva slikarjev amaterjev Tolminske od 1985 leta. V letih 1990 do 1996 je bila tudi predsednica Društva slikarjev amaterjev Tolminske. V času njenega predsednikovanja je bilo društvo izjemno aktivno. V sodelovanju s tedanjo Zvezo kulturnih organizacij Tolmin je pripravila celo vrsto izobraževalnih oblik in je ena izmed pobudnic ustanovitve likovne šole, katere se še danes udeležuje. Poleg izobraževalnih pobud je bila njena zasluga tudi cela vrsta razstav, ki jih je društvo pripravilo v Tolminu, Izoli, na Jesenicah; vzpodbujala je kolege, da so se udeleževali ekstemporov, na katerih je tudi sama sodelovala ter jih vzpodbujala pri vsakovrstnem izobraževanju. Stanka Golob, »opremljena« z izjemno življenjsko energijo, pa se je seveda ves ta čas, in tudi že prej, ukvarjala s slikanjem. Že zgodaj je bila v očeh mentorjev in selektorjev za posamezne razstave opažena kot nadarjena in inventivna ustvarjalka, ki presega zgolj nedeljsko – ljubiteljsko slikanje. Ob vzpodbudi mentorjev je kaj hitro ugotovila, da se je potrebno marsičesa naučiti in tako pričela obiskovati tečaje risanja in slikanja, ki so ji bili dosegljivi. Še posebej se je navduševala nad tečaji v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Od leta 1990 se sistematično udeležuje vseh tečajev in poletnih šol, ki jih danes vodi akademski slikar Tone Rački. Veliko ji pomaga tudi akademski slikar Boris Y. Božič, ki je diplomiral v Kanadi. V teh letih je sodelovala na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini, na enajstih ekstemporih, (v Piranu je bila tudi nagrajena), pripravila je preko dvajset samostojnih razstav, v letošnjem letu se je predstavila v Novi Gorici in Tolminu ter širom Slovenije. V zadnjem času je izoblikovala tudi posebno tehniko slikanja, če temu smemo tako reči. Stanka Golob na risano predlogo in klejno podlago posipa pesek v različnih barvah, tonih in granulacijah. Tako nastajajo najrazličnejše krajinske, abstraktne in druge kompozicije, ki jih opazovalčevo oko od daleč zazna kot tipično slikarsko delo. S pomočjo različne granulacije ali tako imenovane strukturne perspektive, ki jo slikarka uporabi v podloženi risbi, in ob barvi, ki jo ustvari naravno niansiran pesek, dobimo polnovredno slikarsko delo. Krajinske podobe so prostorsko nenavadno prepričljive.
Golobova pa se ne ukvarja zgolj z realističnim videnjem arhitekturnih pejsažev, temveč posega tudi v področje abstrakcije. Motive zajema iz oblik, ki jih najde v rečnih prodih. S primerno povečavo, različno granulacijo materiala in primerno stilizacijo oblik nastajajo oblikovno čiste, jasno komponirane abstraktne kompozicije. Pri slikah iz peska, kot jih sama imenuje, odklanja kakršnokoli uporabo umetnega materiala. V uporabi v celoti naravnega slikarskega gradiva se skriva slikarkina globoka navezanost na domači kraj – Baško grapo.

aktualno predstavitev organiziranost objave e-občina predpisi
domov kazalo o strani