domov kazalo o strani

Občina Tolmin
Ulica padlih borcev 2
5220 Tolmin


telefon: 05 381 95 00
faks: 05 381 95 23
e-pošta: info@tolmin.si

CPS Tolmin, logotip (RGB, vecji)

 Mladi2016_logo

Povezava na vstopno točko do portala eGradiva - dostop do gradiv za seje občinskega sveta in delovnih teles za registrirane uporabnike

dežurstva
uporabno
povezave

prejemniki nagrad in priznanj leta 2005


Na seji Občinskega sveta Občine Tolmin (21. 4. 2005) je bil sprejet sklep, na podlagi katerega so bile občinske nagrade podeljene naslednjim prejemnikom:

Ivan Božič (plaketa)
Renzo Sirk (plaketa)
Mafalda Lipušček (priznanje)
Josip Smolnikar (priznanje)
Gasilska zveza Gornje Posočje Tolmin (denarna nagrada)
Šahovsko društvo AET Tolmin (denarna nagrada)

 

Obrazložitve:
 

Ivan Božič (Tolmin) – plaketa za prispevek k razvoju občine Tolmin

Gospod Ivan Božič se je rodil leta 1939 v Selih nad Podmelcem. Po uspešnem zaključku študija je večino svoje aktivne življenjske dobe posvetil gozdarstvu. Kot univerzitetno diplomirani inženir je veliko pripomogel k splošnemu razvoju te dejavnosti, širjenju gozdnih in drugih prometnic, ter tako olajšal delo vsem, ki od gozda živijo. Posebej se mu za to delo hvaležni občani, ki živijo v bolj oddaljenih predelih naše občine in so že zaradi odmaknjenosti od središč za marsikaj prikrajšani. Ker je gospod Božič pri svoji zavzeti skrbi za kraje, iz katerih tudi sam izhaja, tako da iz prve roke ve, kaj pomeni življenje v hribovski vasi, pogosto naletel tudi na malomaren in mačehovski odnos države do te problematike, se je odločil tudi za kandidaturo na državnozborskih volitvah, kjer so krajani prepričljivo podprli njegov program. Funkcijo je uspešno opravljal kar dva mandata. Kot poslanec ni deloval samo v okviru dejavnosti državnega zbora, njegovih organov, poslanske skupine, ampak je skušal s svojim delom izboljšati tudi razmere v treh posoških občinah Tolmin, Kobarid in Bovec. Svoje aktivnosti je usmerjal predvsem na razvoj podeželja, kmetijstva, turizma, cestne infrastrukture, reševanja problematike po naravnih nesrečah, ki so na Tolminskem pogoste, trudil pa se je tudi za splošni razvoj našega lepega dela Slovenije. Posebej je potrebno omeniti njegov prispevek k posodobitvi ceste Kalce – Robič, ureditvi križišča Peršeti in izgradnje predora Kupovo v Baški grapi. Pri svojem delu ni spregledal tudi dejstva, da je cementarna Anhovo dajala kruh mnogim Posočanom. V državnem zboru se je zavzel za celovito rešitev te problematike in veliko pripomogel, da je Republika Slovenija sprejela poseben zakon, ki skuša popravljati krivice vseh obolelih. Kot človek, ki zna prisluhniti ljudem, je deloval predvsem v dobrobit občanom, ni pa pozabil na Slovence v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini in na Koroškem, s katerimi goji pristne in redne stike. Z upokojitvijo, ki jo je dočakal nedavno, njegovo delo ni končano, saj bo, o tem smo prepričani, kot aktiven čebelar, lovec in planinec še vedno v stiku z ljudmi, izkušnje, ki jih je pri svojem delu pridobil, pa bo zagotovo znal izkoristiti v dobrobit vseh nas.


Renzo Sirk (Most na Soči) – plaketa za dolgoletno delo v prid občanov občine Tolmin

Verjetno ni nikogar med nami, ki ne bi poznal odličnega dela zdravnika Renza Sirka, predvsem v otroški ambulanti, kjer je zdravstvenim delavcem zagotovo najtežje, saj je njihovo delo vedno pod budnim ˝nadzorom˝ zaskrbljenih staršev. Mnogi med nami se ga spominjamo kot izredno pomirjujočega in vedno prijaznega zdravnika, ki je še otroški strah pred bolečim ˝pikom˝znal zmanjšati na minimum. Razumevajoč odnos do otroških bolečin in težav zagotovo izhaja tudi iz težke mladosti, ki jo je sam preživel. V njegovi biografiji najdemo osupljiv podatek. Kot otrok je namreč doživel fašistično izživljanje s požigom rodnega doma, v katerem so zgoreli njegovi stari starši ni drugi sorodniki. To ga je zaznamovalo za celo življenje. Poleg redne zdravniške službe se je aktivno vključil tudi v organizacijo Rdečega križa in v društvo invalidov ter zavzeto deloval v krajevni skupnosti Most na Soči in Zvezi borcev. Že leta 1968 je vestno upravljal tudi funkcijo odbornika občinske skupščine Tolmin, v samostojni Sloveniji pa sprejel pomembno vlogo svetnika Občine Tolmin. Številne so njegove funkcije v raznih organih na področju zdravstva: en mandat je bil predsednik delavskega sveta Združenega zdravstvenega doma Nova Gorica, bil je član skupščine medobčinske zdravstvene skupnosti Nova Gorica, delegat republiške zdravstvene skupnosti, član zdravstvenega sveta Združenega zdravstvenega doma Nova Gorica in še marsikaj bi se našlo. Med drugim je tudi eden izmed pionirjev (celo v slovenskem merilu) pri organizaciji dispanzerjev za otroke na primarnem nivoju. Otroci imajo danes zdravnika od Bovca do Podbrda, še več, v lanskem letu se je še posebej izpostavil in angažiral pri poizkusih ukinitve pediatrov na primarnem nivoju – tudi njemu gre zasluga za to, da se v tem delu zdravstva ni nič spremenilo in pediatri ostajajo na razpolago vsem obolelim otrokom, kar je velik civilizacijski dosežek. In vendar gospod Renzo Sirk ostaja v prvi vrsti otroški zdravnik, specialist pediatrije, saj je temu poklicu, ki je pravzaprav poslanstvo, posvetil kar 40 let svojega življenja. S prijaznostjo in visoko strokovno usposobljenostjo, ki jo je deležen vsak njegov pacient, je postal nekakšen sinonim ljudskega zdravnika. V letošnjem letu mu lahko čestitamo še ob njegovem osebnem jubileju, 70-letnici, in mu zaželimo, da bi nam še veliko let pomagal premagovati vsakršne, predvsem pa zdravstvene težave.


Mafalda Lipušček (Tolmin) – priznanje za dolgoletno humanitarno poslanstvo

Gospa Mafalda Lipušček si je za svoj življenjski cilj zastavila, da bo s humanitarnim delom na različnih področjih pomagala ljudem, ki so potrebni pomoči. Že več kot trideset let je aktivna v občinski organizaciji Rdečega križa, vpeta je v delo Krajevne skupnosti Tolmin, kot aktivistka pa je nepogrešljiva tudi v tolminskem Turističnem društvu. Malo je ljudi, ki so pripravljeni svoj prosti čas tako nesebično žrtvovati za druge. Gospa Mafalda Lipušček je med njimi zagotovo ena najbolj zavzetih in požrtvovalnih. Med drugim jo lahko srečamo tudi v domu za ostarele v Tolminu, kjer je nase prevzela skrb za starejšo varovanko, ali v Društvu pletilj, kjer s svojo družabnostjo razveseljuje vse sodelujoče člane. Ker sta humanitarnost in osebno poštenje ponavadi tesno združeni lastnosti, nas ne čudi, da je Lipuščkova tudi sodnica – porotnica pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, kjer je spričo obilice dela v sodstvu pogosto angažirana. Svojo dejavnost dopolnjuje še z delom v občinski organizaciji DeSUS-a, kjer opravlja pomembne funkcije. Njena dosedanja življenjska pot pozna eno samo odrekanje tako po materialni kot obče človeški plati in neprestano zoperstavljanje krutim življenjskim okoliščinam, ki strežejo po njenem osebnem zdravju in počutju. Vsem tegobam se upira z zavidljivo vsestransko angažiranostjo v dobrobit vseh nas. Najbolj bleščeč in častivreden pa je njen čut za ljudi, ki zaradi bolezni ali nesreče rabijo najdragocenejšo življenjsko tekočino – kri. Njena krvodajalska dejavnost je dobesedno neverjetna: kri je za humanitarne in medicinske namene podarila že dvesto štirinajstkrat in se tako zelo tesno približala slovenskemu rekordu. Za ta svoj človekoljubni dosežek jo je lani radio Alpski val razglasili kot občanko leta, hvaležni pa so ji gotovo tudi vsi, ki so s pomočjo njene krvi preživeli operacijo ali kakšen drugi usoden medicinski poseg. Tudi njej lahko ob tej priliki čestitamo še za jubilejnih 65 let.

Žal se gospa Mafalda Lipušček priznanju Občine Tolmin odreka, kar globoko obžalujemo, saj menimo, da si je tovrstno pozornost širše skupnosti resnično zaslužila.


Josip Smolnikar (Podbrdo) – priznanje za dolgoletno prostovoljno delo na področju športa

Gospod Josip Smolnikar je v Baški grapi, kjer je od aktivnosti posameznikov odvisna splošna kvaliteta življenja, pojem smučarskega športa. Že od leta 1964 vodi smučarske tečaje in tako skrbi, da se ta lepa, zdrava in razvedrilna dejavnost iz leta v leto opazno širi in razvija. Na začetku je skupaj s podbrško mladino odkrival in raziskoval nove smučarske terene na Soriški planini in drugih primernih planjavah tamkajšnjih hribov in se razgledovali celo po Bohinjskih področjih. Kot šolnik je deloval do leta 1978, kasneje pa je, zvest svojemu poslanstvu in pedagoškemu smislu za spodbujanje mladih pri športnih dejavnostih, deloval dosledno prostovoljno. Kakšen je obseg priljubljenosti njegove dejavnosti, pove tudi podatek, da se je letošnjega tečaja udeležilo preko 40 otrok, kar je za demografsko ogroženo območje izrednega pomena. Ključ za ohranjanje takih delov Slovenije, kot je na primer Baška grapa, je namreč v tem, da se tam živečim otrokom ustvari vsaj osnovne pogoje za normalen napredek in rast. Smučanje je v takih krajih nadvse primerna športna aktivnost, saj jo omogočata tako narava kot tudi dolge zime, česar se dobro zaveda tudi gospod Josip Smolnikar. Da bi resnično omogočil najširši razvoj smučarskega športa pri vseh zainteresiranih, se pogosto dogovarja tudi z vodji smučarskih središč za razne popuste. Seveda vse z namenom, da otrok od te koristne dejavnosti ne bi odvrnila visoka finančna sredstva. Tečajev se tako res lahko udeležijo vsi otroci, ki to želijo, jasno, v veliko veselje staršev in širše skupnosti. Omenimo še, da nagrajenec občasno poskrbi tudi za fizično kondicijo svojih odraslih sovaščanov, saj tudi zanje prireja različne rekreativne dejavnosti. Posebno v zimskem času, ko so dnevi pusti in se v marsikateri glavi znajdejo tudi črne misli o izselitvi v širni beli svet.


Gasilska zveza Gornje Posočje Tolmin (Tolmin) – denarna nagrada za enakomeren razvoj organiziranosti in strokovne usposobljenosti prostovoljnih gasilskih društev v občini Tolmin

Letošnje podelitev so nekako v znamenju jubilejev. Tudi Gasilska zveza Tolmin ga slavi, in to tistega najbolj okroglega – abrahamovega. Gasilci so se torej v zvezo organizirali pred petdesetimi leti, do danes pa se je organizacija razvila v sodobno in dobro opremljeno skupino strokovno usposobljenih varuhov našega premoženja. Članstvo se je v petdesetih letih povečalo z 250 na 1050, v vseh gasilskih društvih, ki so v zvezo vključeni, pa so bili zgrajeni gasilski domovi. Nabavljenih je bilo tudi 35 vozil in ustrezna skupna in zaščitna oprema. Danes ugotavljamo, da so naši gasilci na taki stopnji razvitosti in usposobljenosti kot v osrednji Sloveniji. Temu je botrovalo dobro in požrtvovalno delo mnogih odgovornih posameznikov, ki so vsa leta delovali prostovoljno. Brez gasilcev bi bilo v naših krajih težko živeti. Njihovo delo se ne omejuje samo na gašenje požarov (teh je v naravi in stanovanjskih ter gospodarskih poslopjih kar precej), temveč njihov ˝na pomoč˝ prav dobro poznajo tudi prebivalci, ki so jih prizadeli potresi, plazovi, poplave ali ekološke katastrofe pri nesrečah z nevarnimi snovmi. Gasilci so vedno med prvimi na kraju nesreče, tudi takrat, ko je potrebno reševati ljudi iz poškodovanih vozil v prometnih nesrečah, ali pa samo z visokega drevesa prinesti mucka, ki se je nepremišljeno zaplezal med vejami. Njihova vloga pa se ne omejuje samo na domače okolje; na pomoč vedno priskočijo tudi sosednjim gasilcem, če so pri obvladovanju kakšne nesreče sami nemočni. Gasilska zveza je v vseh teh letih prerasla okvire amaterstva in se s svojimi visoko usposobljenimi ekipami uvršča med najpomembnejše dejavnike varnega in brezskrbnega življenja občanov. Čeprav je njihovo delo izredno težko, nemalokrat smrtno nevarno, pa v njihovih vrstah neumorno raste tudi obetaven podmladek, ki bo tradicijo gasilstva nadaljeval tudi v prihodnje, seveda, to si od srca želimo, tudi s priljubljenimi veselicami, ki znajo imenitno popestriti življenje.


Šahovsko društvo AET Tolmin (Tolmin) – denarna nagrada za dolgoletno uspešno delo

V zadnjem času pogosto beremo o uspehih mladih šahistov s Tolminske. Ugledni rezultati seveda niso slučajni. Za njimi stoji 60-letno delo Šahovskega društva AET Tolmin, v katerem svoje kreativne sposobnosti združuje preko šestdeset članov v vseh kategorijah. V svojih vrstah imajo med drugim devet mojstrskih kandidatov, šest provokategornikov in deset drugokategornikov. Vsa leta posebno skrb posvečajo mladim. Zavedajo se namreč, da se bodo vlaganja v mladost prej ali slej bogato obrestovala. Četudi se ne morejo pohvaliti s posebno dobrimi pogoji za delo (so brez lastnega igralnega prostora, finančna sredstva so skopa), pa jim volje do dela ne manjka. O slednjem nesporno govorijo uspehi na tekmovanjih. V ekipnih državnih ligah nastopajo v naslednjih kategorijah: mlajši fantje (osvojili so že naslov državnih prvakov), starejši fantje, kadeti, mladinci, mladinke, članice in člani. Mnogi od članov so na tekmovanjih dosegli že zavidljive uspehe. Na državnih prvenstvih za posameznike so na primer večkrat osvajali naslov državnih prvakov in se uvrščali tudi na evropska in svetovna prvenstva. Prav tako z velikimi uspehi nastopajo na odprtih mednarodnih šahovskih prireditvah, ker se srečujejo tudi z mednarodnimi mojstri in velemojstri, kar izboljšuje njihove raiting točke, predvsem pa se na teh tekmovanjih veliko naučijo. Med kolegi daleč naokrog slovijo kot odlični organizatorji državnih tekmovanj, posebno pozornost pa posvečajo sodelovanju z društvi in klubi iz sosednjih zamejskih pokrajin. Zgledno je tudi njihovo sodelovanje s šolami, starši najmlajših članov, Zavodom za šport in Šahovsko zvezo Slovenije.

 

aktualno predstavitev organiziranost objave e-občina predpisi
domov kazalo o strani