domov kazalo o strani

Občina Tolmin
Ulica padlih borcev 2
5220 Tolmin


telefon: 05 381 95 00
faks: 05 381 95 23
e-pošta: info@tolmin.si

CPS Tolmin, logotip (RGB, vecji)

 Mladi2016_logo

Povezava na vstopno točko do portala eGradiva - dostop do gradiv za seje občinskega sveta in delovnih teles za registrirane uporabnike

dežurstva
uporabno
povezave

prejemniki nagrad in priznanj leta 2006


Na 33. seji Občinskega sveta Občine Tolmin (11. 4. 2006) je bil sprejet sklep, na podlagi katerega so bile občinske nagrade podeljene naslednjim prejemnikom:

Milena Brešan (plaketa)
Franc Gruden (priznanje)
Angela Brešan in Ludvik Janež (priznanje)
Viljem Leban (priznanje)
Športno društvo Lom (denarna nagrada)

 

Obrazložitve:
 

Milena Brešan (Tolmin) – plaketa za dolgoletno požrtvovalno delo v Planinskem društvu Tolmin

Gospa Milena Brešan je članica Planinskega društva Tolmin že od leta 1969. Kot tajnica društva se je aktivno vključila v delo leta 1980, zaradi velike zavzetosti in natančnosti pri vodenju tajniških del pa so jo člani leta 1989 izvolili še za predsednico. Poleg uglednih funkcij, ki jih je opravljala tudi v okviru Planinske zveze Slovenije, svojega osnovnega poslanstva, vodenja društvene dejavnosti, nikoli ni zapostavljala. Nasprotno, v vseh teh letih je Planinsko društvo Tolmin izredno dobro delovalo, pridobilo stalne poslovne prostore, se v vseh pogledih razvijalo, še prav posebno pozornost pa je namenjalo mladim planincem. V zadnjem času smo priče še enemu pomembnemu dosežku, novemu centru gorništva v Tolminu, ki nastaja ob sodelovanju z alpinisti iz Trbiža in ob pomoči sredstev iz programa Phare. Po zaslugi gospe Milene Brešan tolminsko društvo uživa ugled enega najbolj trdnih okopov Planinske zveze Slovenije. Tolminska, obdana z gorami, je že od nekdaj zibelka gorništva in planinstva. Kljub množičnosti in vedno večjemu zanimanju za tovrstno rekreativno dejavnost, kvaliteta Planinskega društva Tolmin slej ko prej ostaja domena srčnega in zanesljivega delovanja predsednice, ki nikoli ni zgubila stika s svojim temeljnim poslanstvom, saj kot planinska vodnica A, B in D kategorije, pogosto vodi člane na izlete, med katerimi so tudi bolj zahtevni pohodi. Od začetka izdajanja društvenega glasila Krpelj pa je tudi članica uredniškega odbora.


Franc Gruden (Tolmin) – priznanje za razvoj in napredek šaha v občini Tolmin

Gospod Franc Gruden, po poklicu učitelj, ki je bil dolga leta zaposlen v Centru za izobraževanje in usposabljanje Tolmin, se kraljevski igri posveča že zelo dolgo. Od leta 1963 je član Šahovskega društva AET, na osnovi odmevnih dosežkov pa je osvojil naziv prvokategornika. Od leta 1981 je tudi šahovski sodnik in odličen organizator šahovskih turnirjev, ki mu nikoli ni bilo težko žrtvovati svojega časa za skupno dobro, posebej za razvoj in napredek šaha na Tolminskem. V šahovskem društvu je namreč izredno aktiven, kar so opazili tudi pri Šahovski zvezi Slovenije, kjer je bil štiri leta član disciplinske komisije, opravljal pa je še druge funkcije pri Primorski šahovski zvezi Koper. Vrsto let je skrbel za podmladek v Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin, od leta 1975 do 1984 pa je bil tudi predsednik Šahovskega društva AET Tolmin. Bil je glavni iniciator in organizator pri ustanavljanju ter organiziranju šolskih krožkov v Bovcu, Kobaridu, Mostu na Soči, Podbrdu in seveda Tolminu. Delo z mladimi je obrodilo sadove. Posebej v njegovem matičnem društvu, ki se uvršča med najuspešnejše v državi, so rezultati izjemni. V zadnjih letih so posamezniki v različnih kategorijah kar sedemkrat osvajali naslove državnih prvakov za posameznike, uspešno so igrali na evropskih in svetovnih prvenstvih, mladinska ekipa in ekipa članic pa nastopata v državni ligi.


Angela Brešan in Ludvik Janež (Tolmin, Čadrg) – priznanje za ohranjanje ljudskega izročila

Gospa Angela Brešan je dolgoletna članica Folklorne skupine Razor. Njen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine v najširšem pomenu besede je neprecenljive vrednosti. Vsi jo poznamo predvsem kot amatersko igralko, ki je vedno na izviren način, predvsem pa na osnovi avtentičnega ljudskega izročila, odigrala svoje vloge. Nadvse duhovito se je znala vživeti v duha okolja, iz katerega sicer tudi sama izhaja, ter ga predstaviti gledalcem Tolminske in tudi širše. Skeči in prizori, ki jih je največkrat kar sama napisala, režirala in tudi odigrala, so bogato obloženi s čudovitim narečjem, vedno pa postrežejo s tisto ljudsko modrostjo, ki jo v sebi skrivajo predvsem šega in navade ljudi iz njenega mladostnega okolja – Tolminskih Raven. Njeno delo je izjemnega pomena tudi zato, ker folklorno biserovino rada predstavi tudi mlajšim generacijam, ki tega sveta same niso doživele.

Gospod Ludvik Janež je v Folklorni skupini Razor aktiven že petnajst let. Poznamo ga kot neumornega in zvestega sodelavca Angele Brešan, saj mnoge projekte zasnujeta skupaj. Tudi on je gledališki naturščik. In to zelo nadarjen. S svojo navdahnjeno igro zna nasmejati publiko z najrazličnejšimi vlogami, ki pa so večinoma vezane na ljudsko tradicijo, mentaliteto preprostega človeka in vzdušje vaške skupnosti, iz katere izhaja. Čadrg je njegov pravi dom, pa tudi kraj navdiha in inspiracije. Iz neke globoke notranje nuje in ozaveščenosti je postal poznavalec narečnih izrazov, pravljic, povedk in drugega folklornega blaga. Vse našteto je v svoji dolgoletni zavezanosti folklori ponesel v širši slovenski prostor, ali drugače povedano, Ludvik Janež in Angela Brešan sta s pripovedovanjem ljudskih pripovedk in tolminskih pravljic otrokom v vrtcih, osnovnih šolah, domovih za ostarele, radijskih in televizijskih oddajah širila vedenje in zavest o naši kulturi, ki je temeljni element naše samobitnosti. Nenazadnje sta v širši prostor ponesla tudi milozvočje tolminskega narečnega govora, kar je še posebej pomembno, saj se s tem veča tudi naša splošna prepoznavnost v pisanem vrtu slovenskih pokrajin.


Viljem Leban (Tolmin) – priznanje za pestro in uspešno knjižnično dejavnost na Tolminskem

Gospod Viljem Leban je delo direktorja Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu opravljal od leta 1994 do 2005. V enajstih letih se je pod njegovim vodstvom o vseh treh zgornjesoških občinah zgradila sodobna knjižnična mreža, ki vsem prebivalcem omogoča enakovreden in hiter dostop do knjižničnih gradiv, informiranja, izobraževanja ter kvalitetnega preživljanja prostega časa. Če za koga velja, potem velja za Viljema Lebana, da je poklic tudi klic: svoje delo je opravljal s silovitostjo duha in srca ter z zavestjo, da je moč pisane besede tista substanca, ki lahko ohranja pri življenju narodno samozavest in sooblikuje vrednostno podobo celotnega kulturnega miljeja. V skladu s svojimi jasnimi načeli je pred časom tudi razburkal slovensko javnost, ko je razkrinkal novodobno hlapčevstvo domačih uradnikov, ki so bili pripravljeni med seboj poslovati v angleškem jeziku. Leta 2004 je namreč knjižnica na razpisu Sklada za male projekte programa Phare uspela pridobiti zajetno vsoto evrov. V medijski vojni z Agencijo RS za regionalni razvoj, ki je zavrnila v slovenščini napisani zahtevek za izplačilo pridobljenih sredstev, je Viljem Leban s pokončno držo in veliko zavestjo o pomembnosti ohranjanja jezikovne avtonomnosti, dosegel, da se je pogodba o donaciji pri pridobivanju evropskega denarja podpisala tudi v slovenskem jeziku. Seznam vseh uspešno opravljenih nalog, ki si jih je kot direktor zadal že na začetku svojega mandata, je predolg, da bi jih na tem mestu lahko našteli, omenimo le še, da je z velikim občutkom za posodabljanje in v duhu napredka, kot prvi na primorskem uredil brezplačen cyber caffe, kjer so mnogi obiskovalci sploh prvič dobili možnost uporabe računalnikov in dostopa do svetovnega spleta. Pod okriljem slogana Kdor visoko leta, daleč vidi je knjižnico vzdignil na visoko strokovno raven, ki danes opravlja eno najpomembnejših kulturnovzgojnih poslanstev na širšem Tolminskem.


Športno društvo Lom (Tolminski in Kanalski Lom) – denarna nagrada za vsestransko delo na športnem področju

V majhnih krajih, posebno na podeželju, je dejavnost društev nadvse pomembna. Tega se prav dobro zavedajo tudi mladi iz Loma, ki so leta 2003 ustanovili Športno društvo LOM 99, ki je v prvi vrsti namenjeno zdravemu preživljanju prostega časa, opravlja pa tudi druge koristne in za skupnost pomembne naloge. Med športnimi aktivnostmi izpostavimo predvsem organizacijo tradicionalnega poletnega turnirja v malem nogometu, ki že nekaj let združuje praktično vse vaščane, bodisi kot igralce ali kot navijače; pozimi organizirajo in vodijo rekreacijo – aerobiko za dekleta in žene in namizni tenis za vse, ki si želijo okrepiti odpornost organizma v mrzlih mesecih, vsako leto pripravijo tudi pohod na Veliki vrh in sodelujejo pri organizaciji pohoda na Lašček, v poletnem času, natančneje v avgustu, pa se množično udeležijo kolesarskega vzpona na Široko. Seveda to ni vse. Društvo jih je nekako združilo tudi v spontanih srečanjih ob večerih, kjer na igrišču trenirajo mali nogomet. Poleg športne dejavnosti so za sam kraj pomembne tudi delovne akcije, ki vsekakor presegajo poslanstvo rekreativnega društva. Spomladi na primer organizirajo čiščenje divjih odlagališč odpadkov, strug potokov in okolice vasi. Ekološka zavest o pomembnosti čistega in zdravega okolja je v društvu na visoki ravni. Poleg omenjenega skrbijo tudi za urejen videz kraja, zato pogosto organizirajo čiščenje ceste skozi vas, celo košnjo površin, ki se hitro zaraščajo, skrbno pa uredijo tudi okolico cerkve. Kljub koristnosti in pomembnosti vseh opravljenih del in akcij, pa je najpomembnejše, da mladi svoje proste trenutke porabijo za športne aktivnosti in tako nimajo časa za razvade, ki so aktualni problem današnje dobe.

 

aktualno predstavitev organiziranost objave e-občina predpisi
domov kazalo o strani