domov kazalo o strani

Občina Tolmin
Ulica padlih borcev 2
5220 Tolmin


telefon: 05 381 95 00
faks: 05 381 95 23
e-pošta: info@tolmin.si

CPS Tolmin, logotip (RGB, vecji)

 Mladi2016_logo

Povezava na vstopno točko do portala eGradiva - dostop do gradiv za seje občinskega sveta in delovnih teles za registrirane uporabnike

dežurstva
uporabno
povezave

prejemniki nagrad in priznanj leta 2009


Na 23. seji Občinskega sveta Občine Tolmin (14. 4. 2009) je bil sprejet sklep, na podlagi katerega so bile občinske nagrade podeljene naslednjim prejemnikom:

Vera Clemente Kojić (častna občanka Občine Tolmin)
Župnija Volče, župnik Milan Sirk in odgovorna iniciativna skupina
(plaketa Občine Tolmin)
Marjan Klavora
(plaketa Občine Tolmin)
Majda Maglica
(priznanje Občine Tolmin)
Rafaela Dolenc
(priznanje Občine Tolmin)
Jože Mežnar
(priznanje Občine Tolmin)
Folklorna skupina Razor
(denarna nagrada)
Turistično društvo Most na Soči
(denarna nagrada)

 

Obrazložitve:
 

Vera Clemente Kojić (Tolmin) – naziv častna občanka za življenjsko delo pri širjenju glasbene kulture v občini in izven nje

Profesorica Vera Clemente Kojić je v petinpetdesetih letih strokovnega delovanja na zborovskem področju vzgojila zavidljivo število pevcev in delala z različnimi zborovskimi sestavi od dekliškega okteta do zbora upokojencev, s katerim je nekako zaokrožila bogato glasbeno kariero. Pri svojem delu je vedno težila k čim večji strokovnosti, od pevcev, bodisi mladih ali nekoliko starejših, je znala izvabiti največ, kar so zmogli. Kljub zavezanosti tradiciji in domačemu kraju, je zvesto sledila sodobnim tokovom ustvarjanja, posebno pa so ji bili pri srcu dela primorskih skladateljev. Delo je opravljala z veliko osebne zavzetosti, strokovno, odgovorno in na visoki umetniški ravni. Nekateri njeni zobri so uspehe dosegali tudi v širšem slovenskem prostoru. Vrsto let je kot gimnazijska profesorica vzgajala mlade pevce, eden njenih zadnjih odmevnejših projektov pa je bil nastop z ženskim pevskim zborom leta 2006 v Cankarjevem domu v Ljubljani ob 100-letnici smrti Simona Gregorčiča. Je tudi stalna sodelavka Združenja pevskih zborov Primorske in Zveze kulturnih društev Tolmin ter strokovna spremljevalka revij odraslih, mladinskih in otroških pevskih revij. Za svoje delo je prejela vrsto priznanj in nagrad, med katerimi je tudi Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, ki ga je prejela leta 1989.


Župnija Volče, župnik Milan Sirk in odgovorna iniciativna skupina za postavitev novega križevega pota na Mengore (Volče) – plaketa za postavitev novega križevega pota na Mengore

Kapelice in križevi poti so posebna vrednota naše duhovne in kulturne dediščine, toda usoda križevega pota na Mengorah, katerega nastanek sega v konec 19. stoletja, je bila kar nekajkrat na hudi preizkušnji; najprej ga je dodobra uničila vihra prve svetovne vojne, po obnovitvi v letih 1931-32 pa so bile vse kapelice ponovno porušene leta 1954. Skupina zanesenjakov iz Volč z župnikom gospodom Milanom Sirkom na čelu ga je pred nekaj leti sklenila obnoviti, še več, hoteli so ga poustvariti tudi na visoki umetniški ravni s poslikavami svetovno znanega slikarja, patra Marka Ivana Rupnika. Z zavzetim delom, kjer je bilo opravljenih brez števila ur prostovoljnega dela, s prispevki župljanov in dekanijskih nabirk, sponzorjev ter drugih dobrotnikov, je križev pot leta 2008 ponovno okrasil pobočje nad vasjo. Zasluge za vse to imajo prav gospod župnik Milan Sirk ter skupina zavzetih krajanov, ki so križevemu potu na Mengorah omogočili ponovno »vstajenje« za »duhovno-turistične namene« kot so zapisali predlagatelji plakete.


Marjan Klavora (Tolmin) – plaketa za življenjsko delo pri razvoju in širjenju športnih dejavnosti

Profesor športne vzgoje Marjan Klavora je s svojim delovnim opusom velikokrat presegel povprečje in se zapisal v spomin kot odgovoren in zavzet sooblikovalec družbenega življenja na Tolminskem. Kot športni pedagog je imel veliko uspeha pri delu z učenci in dijaki. Sestavni del teh uspehov je bil, da je slabše vedno spodbujal, boljšim pa je nudil dodatne možnosti za napredovanje. Lahko rečemo, da je »odkril« formulo dobrega učitelja, kar se je pokazalo tudi pri rezultatih na športnih tekmovanjih. Poleg pedagoškega dela je bil krajše obdobje ravnatelj dijaškega doma, politik in družbeni delavec, profesionalni trener za atletiko, pa še marsikaj bi se našlo. Težko bi našteli vse njegove aktivnosti, saj je poleg mentorstva mladim športnikom, ki so dosegali izredne uspehe tudi na mednarodni ravni, ne moremo spregledati podatka, da je v letih od 1986 do 1990, ko je bil predsednik skupščine Občine Tolmin, danes bi mu rekli župan, zaslužen za hitro in učinkovito popotresno obnovo naših krajev.


Majda Maglica (Tolmin) – priznanje za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok ter na področju razvoja vrtcev v Sloveniji

Vrtci so ustanove, kjer se začenja družbeno, vzgojno pa tudi izobraževalno življenje naših malčkov. Kako pomembne so te ustanove se preredko zavedamo, toda tolminski vrtec spada med najboljše v Sloveniji. Zasluge za tako bleščeč naziv lahko brez zadrege pripišemo diplomirani vzgojiteljici predšolskih otrok gospe Majdi Maglica. Vrtec je kot strokovna delavka vodila še v času, ko je bil enota pri osnovni šoli, kasneje pa je prevzela funkcijo ravnateljice, ki jo je opravljala do upokojitve. Delo ravnateljice je zahtevno in terja vseživljenjsko izobraževanje, zato je svoj kolektiv motivirala, da se je stalno izobraževal, sprejemal nove izzive in odgovornost za kvalitetno izpeljavo načrtovanega dela. Uspehi so evidentni, saj je ustanova v odlični »kondiciji«, svoje znanje in izkušnje pa je gospa Majda Maglica za sedanje in kasnejše rodove objavila v razširjeni diplomski nalogi z naslovom Razvoj vrtcev na Slovenskem v času od 1901 do 2001 na primeru tolminskega vrtca. Poleg profesionalne angažiranosti je aktivno sodelovala z najrazličnejšimi sorodnimi ustanovami, vrsto let pa je tudi predsednica Društva prijateljev mladine Tolmin.


Rafaela Dolenc (Tolmin) – priznanje za dolgoletno delo pri ohranjanju kulturne dediščine njenega kraja

Gospa Rafaela Dolenc, rojena leta 1928 v Tolminskih Ravnah, je leta 1985 ustanovila folklorno skupino Razor. Najprej je bil to le nekakšen poizkus rekonstrukcije že skoraj pozabljene ljudske zapuščine v prelepi hribovski vasici; plesalci so bili domačini in tudi nastopali so pretežno v svojem kraju. Začetni elan se je zaradi izrednega zanimanja vseh, tako domačinov samih, ki so ponovno aktivirali svoje starodavne običaje, do gledalcev, ki so v delu opazili skrb za ohranjanje kulturne dediščine in tradicije, hitro stopnjeval. Kako malo je treba, da že skoraj mrtev kraj spet dobi dušo – potrebno je le obuditi spomine in že vse zacveti. Ker se je skupina hitro razširila in povečala, so dejavnost preselili v Tolmin, kjer ima azil še danes. Članstvo omogoča, da se je razdelila na »ta mlade« in »ta stare«. V Tolmin se je seveda preselila mlajša sekcija, starejši pa so z nastopi nadaljevali v domačem kraju. Brez neumorne gospe Rafaele Dolenc, ki je lani izdala tudi knjigo o Tolminskih Ravnah Stoji v planini vas …, vsi domačini in tudi rojaki po svetu jo berejo z največjim zanimanjem, bi dediščina kraja postopoma zamrla in izginila.


Jože Mežnar (Žabče) – priznanje za prizadevno delo na področju planinstva

Gospod Jože Mežnar je bil ob svojem rednem delu v tovarni Metalflex, kjer je pomagal pri razvoju in napredku tovarne kar enaintrideset let, vseskozi tudi aktiven član Planinskega društva Tolmin. Kot planinec je velikokrat prehodil naše gore, pa tudi gore sosednjih dežel. Njegova delovna vnema in želja po razvoju in napredku sta mu tudi v okviru društva prišepnili, da samo članstvo ni dovolj. Od leta 1982 je namreč aktiven član upravnega odbora društva, zadolžen za gospodarsko dejavnost in uspešno poslovanje koče na planini Razor. Od leta 1987 je tudi gospodar društva. V tem času je društvo pod njegovim vodstvom veliko gradilo, obnovili pa so tudi kočo na Razorju, ki je med prvimi dobila električno energijo iz sončnih celic, kar je vsekakor vzorna ekološka rešitev. Gospod Mežnar vsa leta sam prevaža vse potrebno za kuhinjo in oskrbo koče, teh prevozov pa je vsako leto preko sto. Prav zaradi njegovih prizadevanj je koča na planini Razor poznana v širšem slovenskem prostoru in zamejstvu ter priljubljena izhodiščna ali ciljna točka mnogih planincev.


Folklorna skupina Razor (Tolmin) – denarna nagrada za uspešno gojitev in prezentacijo ljudskih plesov

Izvirna in zanimiva folklorna skupina Razor je bila ustanovljena pred štiriindvajsetimi leti. Prva mentorica in ustanoviteljica je bila Rafaela Dolenc, toda brez zavzetega dela vseh članov, domačinov gorske vasice Tolminske Ravne, bi projekt gotovo ohranil le značaj lokalne zanimivosti. Osnovni program skupine sestavljajo folklorni plesi Soške doline, od Trente do Gorice, predvsem pa skušajo restavrirati in obnoviti plese naših krajev, kakor so jih plesali pred sto in več leti. Svoje delo so zastavili celostno, saj se niso omejili zgolj na plesni del, temveč skušajo oživiti tudi izvirna glasbila, ki jih spremljajo. Na njihovih nastopih lahko slišimo diatonično harmoniko, violino, klarinet in bajs s strunami iz ovčjih črev. Seveda imajo tudi pevsko sekcijo, veliko skrbi pa so vložili tudi v raziskavo originalnih tolminskih ljudskih noš. Folklorna skupina Razor je s svojim vrhunskim delovanjem spodbudila ustanavljanje folklornih skupin tudi v drugih krajih, kar ji še dodatno dviguje vrednost in pomen. S svojimi nastopi je prepričala mnoge strokovnjake; leta 2006 je bila na primer izbrana za sodelovanje na mednarodnem folklornem festivalu Folkart v Mariboru, kar je imeniten dosežek.


Turistično društvo Most na Soči (Most na Soči) – denarna nagrada za dolgoletno delovanje pri razvoju turizma in uveljavljanju kraja

Turistično društvo Most na Soči je bilo ustanovljeno pred dobrimi sto leti, natančneje leta 1905. Iz prvotne dejavnosti zgolj olepševanja kraja je v svojem razvoju razširilo delovanje na številne aktivnosti kot so urejanje okolice jezera in posameznih vasi, organiziranje prireditev in spodbujanje turističnega razvoja, vzgojo turističnega podmladka, izobraževanje članov, organiziranje okroglih miz na temo turizma, srečanje gospodarstvenikov, likovnikov, sodelovanje z osnovno šolo in še marsikaj bi se našlo. Brez številnega članstva, ki danes šteje okrog 280 duš, tako razgibana dejavnost ne bi bila mogoča. Aktivnosti se namreč stalno povečujejo, seveda vse na osnovi prostovoljnega in ljubiteljskega dela. V zadnjih letih se je turistično društvo posvetilo urejanju zanimivih pešpoti; obnovljenih ali na novo zgrajenih je bilo preko 30 km pešpoti, obnovljeni pa so tudi parki in zelenice ter razgledne točke, kar vse pripomore k boljši prepoznavnosti kraja kot zanimive turistične destinacije tudi v širšem slovenskem prostoru.

 

aktualno predstavitev organiziranost objave e-občina predpisi
domov kazalo o strani