domov kazalo o strani

Občina Tolmin
Ulica padlih borcev 2
5220 Tolmin


telefon: 05 381 95 00
faks: 05 381 95 23
e-pošta: info@tolmin.si

CPS Tolmin, logotip (RGB, vecji)

 Mladi2016_logo

Povezava na vstopno točko do portala eGradiva - dostop do gradiv za seje občinskega sveta in delovnih teles za registrirane uporabnike

dežurstva
uporabno
povezave

prejemniki nagrad in priznanj leta 2011


Na 6. seji Občinskega sveta Občine Tolmin (19. 4. 2011) je bil sprejet sklep, na podlagi katerega so bile občinske nagrade podeljene naslednjim prejemnikom:

Marko Munih (naziv častni občan)
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje (plaketa)
Društvo "Peski 1915–1917" (priznanje)
Župnija Tolmin (priznanje)
Igor Leban (zahvala)
Sebastjan Leban (zahvala)
Cveto, Olga in Alenka Zgaga (zahvala)

 

Obrazložitve:


Marko Munih
– naziv častni občan za življenjsko delo na področju glasbenega ustvarjanja

Gospod Marko Munih, ki že več kot sedem desetletij sooblikuje glasbeno življenje na Slovenskem, se je za glasbo začel zanimati šele okrog 15. leta starosti, a kot sam pravi, jo je verjetno že do takrat nosil v sebi. Kot dirigent se je šolal in izoblikoval pri Danilu Švari na Akademiji za glasbo v Ljubljani, svoje znanje pa je izpopolnjeval tudi v Nemčiji. Med letoma 1963 in 1971 je deloval kot stalni dirigent orkestra Slovenske filharmonije, od 1972 do 1979 je bil umetniški vodja Komornega programa RTV Ljubljana, leta 1979 je postal odgovorni urednik glasbenega programa Radia Slovenija. Vodil je pevske zbore: APZ Tone Tomšič, Vinko Vodopivec in Lipa zelenela je. Leta 1989 je v rojstnem kraju na Mostu na Soči prevzel vodstvo mešanega pevskega zbora, poimenovano po njegovem očetu Zdravku Munihu. Zbor, katerega vodstvo je kasneje prevzela mlajša domačinka, ohranja in vzdržuje kvaliteto, ki jo je dosegel pod njegovim vodstovom, o čemer pričajo pohvalne kritike.

Gospod Munih je v svoji uspešni karieri prejel številne nagrade in priznanja: študentsko Prešernovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada, Bettetovo nagrado za poustvarjalnost in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti. Z domačimi simfoničnimi orkestri ali kot gost tujih ansamblov je nastopil v skoraj vseh evropskih državah in nekdanji Sovjetski zvezi ter s Simfoniki RTV Slovenija na dveh turnejah po ZDA in Kanadi.

V laskavih kritikah, ki jih je gospod Munih dobival za svoje nastope, je poudarjena njegova občutljivost in muzikalnost ter velik smisel za vokal in vokal v povezavi z orkestrom. Njegovo dirigentsko delo preveva znanje ter neminljiva glasbena doživetost in je viden in tehten prispevek k slovenskemu glasbenemu življenju. Kritik in skladatelj Pavel Mihelčič je o umetniškem delu gospoda Marka Muniha zapisal: "Njegove roke so kot dih zbora, če zadihajo – zadiha zbor, če zarišejo mehko potezo – zapoje zbor mehko, nežno …"


Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje
– plaketa ob 20-letnici osamosvojitve Republike Slovenije

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje je bilo ustanovljeno leta 1993. Združuje več kot 300 članov, ki so leta 1991 sodelovali v enotah Teritorialne obrambe in branili območje takratne občine Tolmin. V združenju so tisti, ki so že pred tem organizirali maneversko strukturo narodne zaščite Slovenije v Gornjem Posočju; tisti, ki so na svojih domovih čuvali oborožitev in opremo za enote Teritorialne obrambe; tisti, ki so s sodelovanjem v civilnih organih skrbeli za nemoteno delovanje enot TO na terenu in za prebežnike iz takratne Jugoslovanske ljudske armade. Člani OZVVS so s svojo organiziranostjo, hrabrostjo in srčnostjo uspeli premagati enote JLA na tem območju brez žrtev in nepotrebne škode.

Združenje deluje kot nestrankarska in apolitična organizacija. Je član Združenja veteranov vojne za Slovenije Republike Slovenije in s tem tudi član mednarodne veteranske organizacije World Veterans Federation (WVF).

S svojim delovanjem ohranja spomin na dogodke iz osamosvojitvene vojne leta 1991, vzpodbuja spoštovanje domovinskih vrednot in aktivno sodeluje z drugimi društvi in organizacijami (z organizacijo Sever, Zvezo boorcev za vrednote NOB, društvom TIGR). Člani združenja se udeležujejo proslav, raznih tekmovanj, pohodov ter številnih drugih druženj – prav povsod so aktivni in zato dobro poznani. V združenju ne pozabljajo na humanitarnost – ob velikonočnem potresu so v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo organizirali vseslovensko zbiranje denarnih prispevkov za svoje člane, ki so imeli najbolj poškodovane domove. V tem času so pomagali tudi s prostovoljnim delom.

V okviru svojega delovanja je združenje izdalo tudi knjigo z naslovom Trdna mreža, ki govori o dogajanju v Gornjem Posočju leta 1991, in tako prispevalo svoj delež k zgodovinskemu vrednotenju teh dogodkov. Sodelovali so tudi pri izdaji Nevidne mreže, knjige o manevereski strukturi narodne zaščite v Gornjem Posočju.


Društvo "Peski 1915–1917"
– priznanje za ohranjanje spomina na žrtve 1. svetovne vojne

Društvo "Peski 1915–1917" Tolmin, ustanovljeno je bilo leta 1996, že 15. leto združuje posameznike, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s proučevanjem in ohranjanjem zapuščine prve svetovne vojne. Predvsem pa želijo v društvu ohranjati spomin na vse, ki so v vojni trpeli, in javnost opominjati, da se podobne grozote ne bi več dogajale.

Društvo je ime dobilo po območju v krnskem pogorju, kjer so v prvi svetovni vojni potekali siloviti boji, in primarno skrbi za dediščino soške fronte na območju Mrzlega vrha, ki je danes urejen v muzej na prostem in je del Poti miru. Člani društva čistijo, urejajo območje in kaverne, obnavljajo spomenike in obeležja, urejajo poti. Izšolali so več vodnikov, ki obiskovalce vodijo po tematskih poteh tega območja. V 14 letih so obnovili že šest objektov. Sodelujejo pri pripravi različnih razstav in publikacij. V Tolminskem muzeju je bila v lanskem letu postavljena razstava o delovanju in večjih projektih društva. Društvo že tradicionalno vsako leto organizira slovesnost pri kaverni pod vrhom Mrzlega vrha v spomin na padle v prvi svetovni vojni. Verjetno se malokatero društvo lahko pohvali z obiskom tujih diplomatskih predstavnikov na svojih slovesnostih – slovesnosti pod Mrzlim vrhom se vsako leto udeleži več sto ljudi, med njimi tudi diplomatski predstavniki narodov, katerih vojaki so se tu borili, ter pomembne osebnosti državnih institucij.

Člani društva pri svojem delu sodelujejo s številnimi organizacijami in društvi, verskimi skupnostmi in posamezniki – nekateri jih tudi finančno podpirajo. Delo opravljajo prostovoljno, poleg tega številna dela potekajo na odročnih in težko dostopnih krajih. Kljub temu vsako leto skupaj z nečlani, simpatizerji društva, opravijo več kot tisoč delovnih ur. S svojim delom krepijo ugled in promovirajo tako kulturnozgodovinske kot tudi naravne znamenitosti Tolminskega in pripomorejo k večji prepoznavnosti našega območja doma in po svetu.


Župnija Tolmin
– priznanje za dolgoletno prostovoljno delo z otroki in mladimi

Janez Bosko, velik vzgojitelj otrok in mladih, pravi: "Ni dovolj, da imamo otroke radi, oni morajo ljubezen čutiti. Potem bodo v ljubezni storili vse, kar od njih pričakujejo vzgojitelji. Ta ljubezen je nesebična, brezpogojna, zastonjska; je ključ, ki odpira srca mladih. Le zavest, da je sprejet, varen in ljubljen, mu odpira možnosti za zdravo rast in razvoj na vseh področjih."

In to je poslanstvo vseh, ki v tolminski župniji že vrsto let delajo z otroki in mladimi: katehetetov, animatorjev, skavtskih voditeljev, zborovodij ... Vsi ti poskrbijo, da najmlajši začenjajo spoznavati krščanske vrednote skozi igro, ples, delavnice; da osnovnošolci od 1. do 9. razreda spoznavajo in širijo svoja obzorja s spoznavanjem krščanskega nauka. In nazadnje so tu mladi in študentje – delo z njimi predstavlja odgovornost; polni so negotovosti, strahu in vprašanj, uporništva, sreče ter veselja do življenja. Pomembno je biti z njimi in ob njih.

Otroci in mladi v okviru dejavnosti, ki jih zanje pripravlja Župnija Tolmin, sprejemajo krščanske vrednote in se učijo živeti z naravo in preživeti v njej. Učijo se vrednot in drž za življenje: lepega vedenja, strpnosti, poslušanja, solidarnosti, iskanja življenjskega poklica, veselja do pripadnosti skupini, odkrivanja talentov. Veliko otrok sodeluje tudi v pevskem zboru, primernem njihovi starosti. S svojim petjem polepšajo praznike in jih naredijo bolj slovesne.

V župniji že vrsto let organizirajo številne dogodke in srečanja, ki potekajo čez celo leto. Tako je lani v Tolminu potekal škofijski dan mladih, organizirali so počitnice na morju, obiskali Međugorje in Stično, pripravili miklavževanje za najmlajše in skupaj silvestrovali. Organizirali so dobrodelno akcijo – zbirali so igrače in šolske potrebščiine za otoke na Madagaskarju. Tako koristno preživljajo prosti čas med počitnicami, učijo se skupinskega dela, predvsem pa se naučijo veliko dobrega za življenje in krepijo medsebojne odnose. Vsi, ki omenjene dejavnosti vodijo in delajo z otroki ter mladimi, delajo to iz čistega veselja. Plačilo za njihov trud so sijoče otroške oči in njihovo veselje ter spoznanje, da mlade usmerjajo na pravo življenjsko pot.


Igor Leban
– zahvala za požrtvovalno delo v Krajevni skupnosti Dolje

Gospod Igor Leban, ki danes živi v Doljah, je veliko let živel v Saksidu pri Dornberku. Kljub temu je vedno ohranjal stik z domačimi kraji in se rad vračal domov.

Od leta 1988 je aktiven član Lovske družine Tolmin; dva mandata je bil gospodar za vzdrževanje koč, trenutno pa je član disciplinske komisije in predsednik komisije za ocenjevanje škode po divjadi. Lovska zveza Nova Gorica mu je podelila tudi priznanje za požrtvovalno delo v Lovski družini Tolmin.

Vaščani Dolj so gospoda Lebana kmalu po vrnitvi domov izvolili v svet krajevne skupnosti, člani sveta pa za svojega predsednika. Svojo funkcijo je vzel resno in uspešno zaključil dva mandata. V tem času je poskrbel za vaško infrastrukturo v naseljih Dolje in Gabrje. Bil je idejni vodja in delavec pri izgradnji avtobusnih postaj v Doljah in Gabrjah. Največji dosežek pa je zagotovo izgradnja športnega igrišča v Doljah, kjer je vodil in organiziral delo ter bil največkrat tudi izvajalec del. Angažiral se je tudi pri prenovi občinskih cest, ki vodijo skozi KS Dolje, planinskih in gozdnih poti.
Bil je tudi eden glavnih organizatorjev 5. srečanja slovenskih vasi Gabrje julija lansko leto. V tem času mu je Turistično društvo Tolmin podelilo priznanje za dobro sodelovanje med turističnim društvom in krajevno skupnostjo. Od leta 2007 je tudi aktiven član upravnega odbora Agrarne skupnosti Dolje-Gabrje.

Gospod Igor Leban se je vedno trudil za skupno dobro, za kvalitetno življenje vaščanov Dolj in Gaberij. Nenazadnje je bil v času službovanja kar 20 let v delavskem svetu in poznan kot zagrizen borec za delavske pravice. Odlikujeta ga posluh za potrebe slehernega občana, delavnost in vztrajnost – in kot tak naj bo še naprej zgled ostalim vaščanom in zlasti mladim.


Sebastjan Leban
– zahvala za posebne dosežke pri delovanju v Enoti reševalnih psov Slovenije

Gospod Sebastjan Leban je že več let aktiven član in vodja Enote reševalnih psov Tolmin. Je tudi vodja območnih enot Severoprimorske regije za iskanje pogrešanih oseb, član Mobilne enote reševalnih psov na državnem nivoju in član MUSAR (enota Civilne zaščite za hitro posredovanje doma in v tujini). V preteklem letu se je s svojim štirinožnim prijateljem, psom Lonom, udeležil svetovnega prvenstva reševalnih psov na Češkem. Pridobil je licenco za delo pri mednarodni organizaciji IRO (Interational Rescue Organization), ki se ukvarja z reševanjem po vsem svetu. Odlikovan je bil s srebrnim znakom Kinološke zveze Slovenije, ki ga posameznik prejme za doseganje nadpovprečnih rezultatov na razstavah in tekmovanjih ter za večletno organizacijsko ali strokovno delo v društvu.

Preteklo leto je bilo za Enoto reševalnih psov Tolmin eno najuspešnejših – tako zaradi uspehov gospoda Lebana kot tudi zaradi uspeha celotne ekipe, ki je v septembru že drugič zapored slavila prvo mesto na memorialu Boža Talana, ekipnem tekmovanju vodnikov reševalnih psov.

Delo v Enoti reševalnih psov je prostovoljno, šolanje reševalnega psa pa zahteva prisotnost na vajah po celi Sloveniji in v tujini. Težko je ovrednotiti čas, ki ga prostovoljci preživijo na vajah, a odtehta ga vsako rešeno življenje.

Sebastjan Leban svoje znanje že uspešno posreduje na nove generacije vodnikov in reševalnih psov ter tako skrbi za kvaliteten podmladek v Enoti reševalnih psov Tolmin.


Cveto, Olga in Alenka Zgaga
– zahvala za prispevek k razvoju Baške grape

Cveto Zgaga, Olga Zgaga in Alenka Zgaga ves svoj prosti čas posvečajo raziskovanju ter zbiranju snovne in nesnovne dediščine, kulturnemu in športnemu dogajanju na območju zgornjega dela Baške grape z namenom izboljšati njeno prepoznavnost na slovenskem zemljevidu.

Gospoda Cveta, ki je po rodu doma iz Bače pri Podbrdu, so poleg tehnike vedno zanimali lepa slovenska beseda, etnologija, zgodovina in fotografija. In vse to že vrsto let raziskuje in nadgrajuje skupaj z ženo Olgo in hčerko Alenko.

Gospod Cveto je izsledke svojih raziskav kmalu začel objavljati v lokalnih časopisih in se vedno pogosteje pojavljal kot kronist dogajanja v Baški grapi. Kmalu je vlogo zapisovalca prevzela gospa Olga, saj je njenemu soprogu vedno več časa jemalo raziskovanje na terenu in zbiranje starih fotografij. Njuni članki so tako obogatili številne slovenske časopise in revije. Gospod Zgaga je sodeloval pri nastajanju Baškega zbornika, njegovo zgodovinsko znanje in fotografsko gradivo je vpleteno v monografijo Skrivnosti bohinjskega predora ter knjigo Spomin in opomin gora. Gospo Olgo je pritegnila tudi zgodovina Baške grape, zlasti planinstva. Objavila je sedem daljših zapisov v Planinskem vestniku. Sodelovala sta tudi pri nastajanju zbornika Planinskega društva Podbrdo – Olga kot urednica, Cveto pa kot član uredniškega odbora. Kot zagrizen fotograf in zbiratelj tega gradiva, je do sedaj ustvaril pravo zakladnico starih fotografij Baške grape, ki jih pogosto daje na razpolago za turistične in etnološke prireditve, poslužujejo se jih muzeji in pisci knjig. Rad posreduje in deli svoje etnološko znanje; še posebej je vesel, kadar se nanj obrača šolska mladina, saj je to dokaz, da je eden izmed ciljev njegovega delovanja dosežen.

Verjetno pa je delo gopoda Cveta dobilo pravi smisel ob ustanovitvi Društva Baška dediščina leta 2005. Vseskozi deluje v upravnem odboru in sodeluje pri razstavah, organizaciji in vodenju prireditve. Z nastankom društva je postalo vidnejše tudi delo gospe Alenke Zgaga, ki je sedaj predsednica društva in vseskozi skrbi za njegovo promocijo. Kot tajnica društva in zapisovalka dogodkov je izjemno aktivna tudi ga. Olga. Društvo Baška dediščina je za svoje delovanje prejelo tudi Murkovo listino za leto 2006.

Cveto in Alenka kot lokalna turistična vodnika vodita številne skupine ljudi po krajih Baške grape, gospa Olga pa poskrbi, da so gostje deležni domačega sprejema. Oče in hči sta leta 1998 pomagala pri oživitvi Turističnega društva Podbrdo. Alenka je koordinatorka delovanja Jakovne hiše v Podbrdu in tudi s to funkcijo ji je bila dana priložnost približati Baško grapo čim širšemu krogu ljudi. Njeno delovanje presega tudi lokalne okvire – že drugo leto zapored je prevzela vodstvo čistilne akcije za področje gornjega dela Baške grape.

aktualno predstavitev organiziranost objave e-občina predpisi
domov kazalo o strani