domov kazalo o strani

Občina Tolmin
Ulica padlih borcev 2
5220 Tolmin


telefon: 05 381 95 00
faks: 05 381 95 23
e-pošta: info@tolmin.si

CPS Tolmin, logotip (RGB, vecji)

 Mladi2016_logo

Povezava na vstopno točko do portala eGradiva - dostop do gradiv za seje občinskega sveta in delovnih teles za registrirane uporabnike

dežurstva
uporabno
povezave

prejemniki občinskih nagrad leta 2017


Občinski svet Občine Tolmin je na 22. seji (4. aprila 2017) sprejel sklep, na podlagi katerega so bile podeljene nagrade naslednjim prejemnikom:

Marta Filli
(častna občanka)
OŠ Franceta Bevka Tolmin, PŠ za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami (plaketa)
mag. Damjana Fortunat Černilogar (priznanje)
Andrej Dobravec (priznanje)
Mario Zufferli (zahvala)
Danica Krivec (zahvala)
Tomaž Štenkler (zahvala)

 

Obrazložitve:

NAZIV ČASTNA OBČANKA OBČINE TOLMIN
Marta Filli – za življenjsko delo na področju kulturno-izobraževalne dejavnosti

Marta Filli je s tremi brati odraščala v kulturi naklonjenem okolju, oče Vinko Filli je bil namreč skladatelj. Po šolanju na učiteljišču v Tolminu in nato Gorici ter opravljeni gimnazijski maturi na slovenskem liceju v Trstu se je Fillijeva leta 1954 zaposlila v Knjižnici Tolmin, ki jo je vodila vse do upokojitve leta 1989 in v tem času postavila temelje njenega delovanja. Pod vodstvom Fillijeve se je knjižnica počasi razvila v žarišče kulturnega življenja v Tolminu. Med prvimi v Sloveniji so po njeni zaslugi uvedli ure pravljic za najmlajše, ki jih je dolgih 17 let tudi vodila. S pomočjo dirigenta Uroša Lajovca je leta 1974 po vzoru iz tujine ustanovila prvi glasbeni oddelek pri nas, ki je bil dolga leta tudi edini. Trikrat tedensko je bilo obiskovalcem v glasbeni sobi na voljo več kot 500 plošč s klasično glasbo. Nova knjižnična hiša, ki je zrasla po potresu leta 1976, je omogočila širjenje dejavnosti, Tolminci pa so se v njeni galeriji srečevali z najpomembnejšimi slovenskimi književniki, slikarji, glasbeniki in drugimi kulturnimi ustvarjalci ter spoznavali njihove dosežke. Med letoma 1982 in 1989 so v tolminski knjižnici pripravili več kot 200 dogodkov. Pod vodstvom Marte Filli so v tolminski knjižnici uvedli potujočo knjižnico oz. tako imenovani bibliobus, pridobili svojo enoto v Bovcu in se lotili založništva. V tem času so izdali tri bibliografske publikacije, in sicer izbor Gregorčičevih poezij, pesmi Ljubke Šorli in zbirko Cirila Zlobca.
Kulturno ponudbo v Tolminu je Fillijeva bogatila tudi po upokojitvi, saj so se v njeni manjši galeriji predstavljali predvsem slovenski likovni umetniki, vseskozi pa je bila aktivna tudi kot prevajalka iz italijanskega jezika. Za svoje delo je Fillijeva med drugim prejela tudi Čopovo nagrado Društva bibliotekarjev Slovenije in Trubarjevo nagrado Zveze kulturnih organizacij Slovenije.


PLAKETA OBČINE TOLMIN
Podružnična šola za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami pri OŠ Franceta Bevka Tolmin – za dolgoletno delo na področju izobraževanja in usposabljanja otrok s posebnimi potrebami

Prav v letu 2017 mineva 60 let od začetkov vzgoje, izobraževanja in usposabljanja otrok s posebnimi potrebami na Tolminskem, ko je bila v Tolminu ustanovljena šola s prilagojenim programom. Takrat so jo imenovali pomožna šola in je bila ena redkih šol v Sloveniji, ki je otrokom omogočala tudi bivanje. Posebni vzgojni in izobraževalni zavod Tolmin, ki je bil ustanovljen leta 1964, se je leta 1992 preimenoval v Center za izobraževanje in usposabljanje Tolmin, ta pa se je leta 2002 razdelil na dva dela – Varstveno delovni center za odrasle osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju ter Center za izobraževanje in usposabljanje za osnovnošolske otroke z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Slednji je s šolskim letom 2005/06 postal podružnična šola OŠ Franceta Bevka Tolmin. Ravnatelj Vladimir Mavri in pomočnica ravnatelja Judita Špolad sta skrbela za čim manj stresno vključitev otrok s posebnimi potrebami.
Zadnje desetletje je njihovo glavno vodilo inkluzija in dokazujejo, da ima pripojitev neprecenljivo vrednost. Otroci s posebnimi potrebami, katerih število je s 14 naraslo na 36, so tu vključeni v dogajanje, druženje, sodelovanje, pa tudi izkazovanje in potrjevanje. V podružnični šoli izvajajo prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom, posebni program vzgoje in izobraževanja ter prehajanje med programi, štiri specialne pedagoginje pa mobilno specialno pedagoško službo na petih OŠ in v treh vrtcih. Učenci so vsa leta uspešni na športnem, tehniškem, matematičnem, geografskem, likovnem in folklornem področju, saj vseskozi osvajajo državna odličja, več strokovnih delavk pa je prejelo priznanje Društva defektologov Slovenije. Šola, v katero so vključeni otroci iz občin Tolmin, Kobarid, Bovec in Kanal, je aktivno vključena tudi v življenje in delo kraja.


PRIZNANJE OBČINE TOLMIN
mag. Damjana Fortunat Černilogar – za velik prispevek njenega raziskovalnega dela k prepoznavnosti in ugledu občine na evropski ravni

Mag. Damjana Fortunat Černilogar je zgodovini zapisana že od študija, s strokovnim izobraževanjem je nadaljevala tudi po uspešnem zagovoru magistrskega dela leta 1997 in leta 2010 pridobila najvišji strokovni naziv muzejska svetnica. Njena strokovna pot je pestra. Sprva je bila po končanem dodiplomskem študiju zaposlena v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin, kmalu nadaljevala na Zavodu RS za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani ter nato na taistem zavodu v Novi Gorici, od koder se je preselila v Goriški muzej.
Vodenje novoustanovljenega zavoda Tolminski muzej je prevzela leta 2000, njegova prepoznavnost pa je tesno prepletena z delom prejemnice letošnjega priznanja tako v vlogi direktorice kot kustosinje zgodovine. Mag. Damjana Fortunat Černilogar se namreč vsa leta aktivno angažira tudi kot zgodovinarka, saj raziskuje in zbira gradivo, pripravlja stalne ali občasne (samostojne) razstave in številne publikacije, nenehno objavlja članke v strokovnih revijah ter je aktivna v stanovskih organizacijah in organih nekaterih drugih ustanov. Posebno jo zanima obdobje prve svetovne vojne in soške fronte, veliko se je ukvarjala s tolminskim puntom. Za svoje delo je prejela že več visokih nagrad tako v Sloveniji kot tudi na tujem – nazadnje 15. maja Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke, najvišje stanovsko priznanje za posebne dosežke v muzejstvu. Komisijo je prepričala njena razstava Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci – sto let ˝bazilike miru˝, s katero je Tolminski muzej obeležil 100. obletnico izgradnje cerkvice v Javorci in ki je že v prvih mesecih gostovala tudi v Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju ter v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.


PRIZNANJE OBČINE TOLMIN
Andrej Dobravec – za pomemben prispevek k razvoju gospodarstva v občini

Andrej Dobravec je svojo dejavnost kot samostojni podjetnik začel v rodnih Doljah, sprva z izdelavo lamelnih parketov, a razmere za delo tam niso bile ugodne. Po poklicu mesar si je podjetniško pot želel nadaljevati v tej branži, a je hitro ugotovil, da je zapletene birokracije v živilstvu še več kot sicer, zato je to idejo opustil. Ob ponujeni priložnosti se je tako lotil gradnje tovarne na Dobravah in iz samostojnega podjetnika je nastalo podjetje Skrin d.o.o., pri čemer Dobravec nikoli ne pozabi omeniti neprecenljive pomoči okoliških obrtnikov in svoje družine.
Dobravec je od vedno znal opazovati, kaj ljudje potrebujejo, in to uporabil pri svojem poslovanju. Tako je razvil idejo o samostojni izdelavi strešne kritine s pripadajočimi krovskimi izdelki, ki se je še posebej izkazala pri zadnjih potresih v Posočju. Podjetje Skrin je bilo močno prisotno na skupnem jugoslovanskem trgu, po razpadu nekdanje države še vedno prodajajo mnogim strankam na ta območja, njihove izdelke pa danes najdemo tudi po Nemčiji in Avstriji.
Ker je navezan na domače kraje, si že vse od začetka prizadeva ustvarjati nova delovna mesta za čim več domačinov. Trenutno podjetje Skrin d.o.o., v katerem Dobravec tudi deset let po upokojitvi ostaja prokurist, zaposluje 28 ljudi in združuje več programov. Proizvajajo jekleno strešno kritino, krovske izdelke, štedilnike in predvsem zahtevnejšo drobno kovinsko galanterijo.


ZAHVALA OBČINE TOLMIN
Mario Zufferli – za pomembno vlogo pri izgradnji ceste Volče–Solarji ter povezavah med prebivalci Tolminske in Benečije

Nekdanji dolgoletni župan Občine Dreka Mario Zufferli je kot prvi Neslovenec prejel katero od nagrad Občine Tolmin. Prepričal je s svojo zavzetostjo in vidno vlogo pri izgradnji narodnostno pomembne ceste Volče–Solarji, ki je najbližja povezava Posočja in Beneške Slovenije. Gre za prvo cesto v Sloveniji, ki je v začetku 90. let v okviru takrat še poskusnega programa čezmejnega sodelovanja Phare dobila nepovratna evropska sredstva. Čeprav je bila pot do realizacije zahtevna, polna ovir in je do uradne predaje namenu v maju 2011 trajalo dolgih 17 let, Zufferli nikoli ni obupal. S svojimi tesnimi sodelavci na volčanski in tolminski strani, s katerimi so v tem času spletli tudi dobra prijateljstva, so vseskozi verjeli, da je prav ta povezava temelj za turistični razcvet Kolovrata, za tesnejše in bolj pogoste medosebne, kulturne in športne stike med Slovenci in Benečani, pa tudi za olajšanje življenja v demografsko ogroženi Dreki, ki je na ta način od sosednjih Volč in Tolminske kotline oddaljena le nekaj minut vožnje.
Poseben pomen Zufferli, ki se je beneškega narečja naučil, čeprav nima slovenskih korenin, torej že od nekdaj daje povezavam in sodelovanju med prebivalci Tolminske in Benečije, zato je ob padcu meje leta 2007 ob tolminskem županu Urošu Brežanu in takratnemu županu Občine Dreka Tarcisiu Donatiju z zadovoljstvom simbolično dvignil zapornico na nekdanjem mejnem prehodu Solarje. Posebej se je angažiral pri ureditvi športno-rekreacijskega centra na Solarjih, kjer so avgusta leta 1991 organizirali prvo tradicionalno srečanje Slovencev iz matične domovine in Benečije. Zufferli nikoli ne pozabi poudariti, da morajo biti dosedanji skupni projekti samo začetek in da moramo rojaki z obeh strani nekdanje meje zastavljati vedno nove skupne cilje.


ZAHVALA OBČINE TOLMIN
Danica Krivec – za ohranjanje in prenašanje ljudskega običaja pisanja šempavskih pirhov na prihodnje rodove

Danico Krivec je pred mnogimi leti s pisanjem šempavskih pirhov seznanila domačinka Pavla Leban, Tápalova iz Poljubinja. Ta stoletja star običaj, povezan s cerkvijo sv. Pavla, zavetnika vasi Žabče in Zadlaz-Žabče, je bil tedaj že skoraj pozabljen in bi brez zavzetosti Krivčeve do danes zagotovo že povsem utonil v pozabo. Tápalova jo je naučila tehnike izdelave in pisanja ter ji predala tudi veliko verzov, ki so jih nekdaj pisali na pirhe. Krivčeva je kasneje začela ta običaj podrobneje raziskovati tako pri starejših krajankah Poljubinja kot s pomočjo različnih zgodovinskih in drugih strokovnih virov. Nato je leta 1996 ob pomoči Krajevne skupnosti Poljubinj in obeh pevskih zborov v kraju ponovno obudila nekdaj množično obiskan vaški praznik šempav, s katerim je bilo pisanje pirhov tesno povezano, in to vaško praznovanje je živo in živahno še danes.
Zanimanje za pisanje šempavskih pirhov je sčasoma naraslo, zato se je leta 2006 pod vodstvom Krivčeve zbrala neformalno organizirana skupina žensk, ki so se te veščine naučile ter jo začele predstavljati in širiti znanje tako doma kot tudi drugod. Dolgoletna prizadevanja Danice Krivec za obuditev in ohranjanje tega, v slovenskem prostoru edinstvenega običaja so obrodila bogate sadove ne le v lokalnem, temveč tudi v širšem slovenskem prostoru. Njenim prizadevanjem ter ponovno obujenemu vaškemu običaju in praznovanju je leta 2012 velik pomen pripisala tudi strokovna javnost. Na pobudo Tolminskega muzeja in Krajevne skupnosti Poljubinj je bilo namreč pisanje pirhov ob prazniku šempav takrat med prvimi vpisano v nacionalni Register žive kulturne dediščine.


ZAHVALA OBČINE TOLMIN
Tomaž Štenkler – za dolgoletno zavzeto vodenje Planinskega društva Podbrdo

Predsedniško funkcijo je Tomaž Štenkler bolj po naključju prevzel pred 17 leti, takrat še kot mladenič brez vodstvenih izkušenj in neaktiven planinec, a imel je voljo do dela, predvsem pa zavest za ohranitev dolgoletnih temeljev društva. Planinsko društvo Podbrdo, ki letos beleži 60. obletnico svojega obstoja, je bilo v tistem času v nekakšnem mirovanju, saj se je vse dogajalo samo okoli oskrbe planinske koče na Črni prsti, ki je vseskozi tudi glavni finančni vir društva. Prav v času Štenklerjevega predsedovanja so praktično vsi odseki nove, pomlajene ekipe ponovno resno poprijeli za delo in društvo je prestopilo meje lokalnega delovanja ter se prek promocijskih aktivnosti odprlo širši javnosti. Ekipa je pod njegovim vodstvom skoraj v celoti prenovila in posodobila kočo na Črni prsti, za kar so z uspešnimi prijavami na razpise Fundacije za šport pridobili kar nekaj nepovratnih sredstev. Med najodmevnejšimi tradicionalnimi dogodki, ki jih organizira društvo, so Gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst, ki je poimenovan po ustanovitelju društva, srečanje planincev na Črni prsti in promocijska akcija Na obisk na Črno prst.
Štenklerja je planinstvo kmalu po prevzemu predsedniške funkcije popolnoma zasvojilo, sicer pa deluje tudi v drugih društvih v Baški grapi (športno, turistično, Društvo Baška dediščina), saj tu vidi možnosti krepitve trajnostnega razvoja Baške grape. Poleg tega so mu krajani na zadnjih lokalnih volitvah zaupali funkcijo predsednika Krajevne skupnosti Podbrdo in ga izvolili v Občinski svet Občine Tolmin. Prepričan je, da ima Baška grapa prav zaradi njene ˝neodkritosti˝ v širšem prostoru še mnogo neizkoriščenega potenciala, zato se s sodelavci loteva izzivov predvsem na področjih razvoja turizma ter spodbujanja izkoriščanja lesne biomase in oživljanja nekdanjih industrijskih objektov v Podbrdu in na Kneži.

aktualno predstavitev organiziranost objave e-občina predpisi
domov kazalo o strani