Obnova in oživljanje gradu na Kozlovem robu

V Tolminskem muzeju smo včeraj celovito predstavili številne posege na gradu Kozlov rob nad Tolminom med letoma 2019 in 2025, ki so plod sodelovanja v projektih programa Interreg Italija-Slovenija in Načrta za okrevanje in odpornost.

Pomembno osnovo za začetek obnavljanja območja ruševin na Kozlovem robu predstavlja projekt MerlinCV, h kateremu je Občina Tolmin kot partner pristopila leta 2019. Eden najpomembnejših rezultatov je bila izvedena širitev gozdne poti na Kozlov rob po severni strani, ki je območje grajskih ruševin na vrhu vzpetine povezala z mestom. V nadaljevanju je pod okriljem projekta nastala projektna dokumentacija PZI za komunalno opremljanje območja, kar je Občina Tolmin po zaključku projekta leta 2022, z lastnimi sredstvi tudi izvedla. Leta 2020 izvedene obsežne arheološke raziskave severnega medzidja so prinesle številne najdbe, ki pričajo o obrambni funkciji gradu (ostanki orožja), obenem pa najdeni številni ostanki kuhinjske lončenine, kiparskega okrasja in raznih uporabnih predmetov kažejo tudi raven bivalne kulture. Pomemben segment aktivnosti projekta MerlinCV je bila tudi digitalna obdelava dediščine. V ta namen je bila izdelana mobilna aplikacija za ogled 3D makete poskusa rekonstrukcije gradu iz časa, ko je bil na vrhuncu; dostopna je na naslovu kozlovrob.si in kot slika priložena tej objavi. Tolminski muzej pa je pridobil igrificirano izkušnjo za ogled notranjosti rekonstrukcije gradu z VR očali, ki je postala del njegove stalne zbirke. Pomembna turistična in rekreacijska dopolnitev so tudi obnovljena trim steza z zunanjim fitnesom in lesenimi napravami za razgibavanje ter označene tematske poti, kar je bilo prav tako izvedeno s sredstvi projekta.

Zaradi številnih rezultatov je Znanstveno-raziskovalno središče Koper povabilo Občino Tolmin k sodelovanju v še enem Interregovem projektu RecapMCV. V njegovem okviru so bile izvedene še ene arheološke raziskave na ravelinu, obenem pa so se možnosti za večjo gradbeno in vsebinsko obnovo grajskih ostalin pojavile tudi s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost. Slednja je Občina Tolmin pridobila z uspešno prijavo projekta Grad na Kozlovem robu – preteklost za prihodnost na razpis Ministrstva za kulturo RS. Projektna partnerja sta Tolminski muzej in Javni zavod za turizem Dolina Soče. Gradbeni del projekta je obsegal dozidavo severnega obzidja in nadkritje severozahodnega stolpa ter ureditev prostorov za informacijsko točko, razstavo in potopitveno sobo, s postavitvijo novih varovalnih ograj pa je bilo poskrbljeno tudi za zagotovitev varnosti na grajskem platoju. Za vzpostavitev interpretacijskega centra na Kozlovem robu je velikega pomena priprava nove razstave Tolminskega muzeja s potopitveno sobo. S projekcijo filma o zgodovini grajskih stavb v Tolminu bo v nekdanji kapeli Sv. Martina poskrbljeno za atraktivno digitalno doživetje, ki bo te vsebine približalo na sodoben način. Turistično ponudbo bodo dopolnili trije novi produkti. Prvi, igrificirano doživetje, oblikovano še posebej za otroke in mlade družine, bo igralce s pomočjo maskote – kozlička vodil skozi sedem izzivov, s katerimi se bodo obenem seznanili z bogato zgodovino Tolminske in njeno naravno dediščino. Animirano vodenje bo obiskovalce popeljalo po poti treh gradov v Tolminu (grad na Kozlovem robu, Coroninijeva graščina in patriarhov dvorec Na Doru). Tretji turistični produkt je vsakoletna prireditev Na Grad po zgodbe Tolminske, ki bo s pomočjo zgodb predstavljala dediščino Tolmina in širše Tolminske. Prva izvedba prireditve nas čaka prav to soboto, 27. septembra, med 10. in 13. uro. Zaradi neugodnih vremenskih razmer se s Kozlovega roba tokrat seli v Tolminski muzej.

Na včerajšnjem dogodku je ob video predstavitvi rezultatov uspešen zaključek projektov pospremilo kar nekaj govorcev. Župan Občine Tolmin Alen Červ je poudaril pomen zunanjih virov za izvedbo tako velikih investicij, ki so sicer ob zgolj lastnih sredstvih občine popolnoma neizvedljive, obenem pa obnova tolminskega gradu po njegovem krepi tudi identiteto Tolmincev in utrjuje pomen Tolmina kot enega od središč Zgornjega Posočja. Odbornik za kulturo Občine Gorica Fabrizio Oreti je delil izkušnjo goriškega gradu in povabil k sodelovanju na področju grajske dediščine na širšem čezmejnem območju. Dr. Maurizio Male je delil izkušnjo projektnega partnerja Venetian Cluster pri pripravi smernic za potopitveno sobo, prisotni pa so bili tudi predstavniki Informesta, partnerja, ki je s pripravo videofilmov o digitalni tehnologiji in njeni terminologiji pomagal pri promociji rezultatov. Predstavnica programa Interreg Kristina De Dio je izrazila zadovoljstvo, da je uspešna kombinacija virov pripomogla k še večjemu učinku. Direktor Tolminskega muzeja mag. Tadej Koren je razmišljal o prihajajočih izzivih, ki jih prinaša upravljanje novega Interpretacijskega središča Kozlov rob – to se za obiskovalce odpira spomladi 2026, z začetkom prihodnje turistične sezone. Ob koncu pa je celostni doprinos projektov k dediščini Tolminske in širše ovrednotila ddr. Verena Perko iz Gorenjskega muzeja, tudi predavateljica na oddelku za arheologijo ljubljanske filozofske fakultete.

Matej Kavčič