Novi Tolminski zbornik na voljo v Tolminskem muzeju
Po dobrih 10 letih je luč sveta ugledala dolgo pričakovana peta knjiga Tolminskega zbornika, obenem najobsežnejša doslej, ki na 676 strani in v več kot 60 prispevkih predstavlja raznolikost Tolminskega in jo osvetljuje s kulturnega, prosvetnega, zgodovinskega, razvojnega in geografskega vidika.
Peta knjiga Tolminskega zbornika, ki sledi prvi iz leta 1956, drugi iz leta 1975, tretji iz leta 1997 in četrti iz leta 2010, vmes pa je izšla še posebna izdaja Potresnega zbornika leta 1980, je odslej mogoče kupiti v Tolminskem muzeju po ceni 30 evrov. Pri tem je potrebno upoštevati, da je muzej zaradi povečanega epidemiološkega tveganja zaprt, zato je za nakup potrebno predhodno naročilo po telefonu 05 381 13 60 ali elektronski pošti muzej@tol-muzej.si. Knjigo bo nato mogoče osebno prevzeti na dogovorjenem prevzemnem mestu in ob dogovorjenem terminu. V Tolminskem muzeju prav tako omogočajo spletni nakup, strošek poštnine za območje Slovenije znaša 3 €, za tujino pa 6 €.
Okvir pete izdaje Tolminskega zbornika sicer povzema desetletje, ki je tudi Tolminsko stisnilo v začetni primež krize, a se je proti koncu razjasnilo in prineslo napredek v odprtosti ter večjo blaginjo in nove standarde na mnogih področjih, od turizma do šolstva in kulturnih ustanov. Poziv uredniškega odbora k širši predstavitvi je prinesel prispevke uspešnih šol, športnih in kulturnih združenj. Obletnice nekaterih med njimi opominjajo na plemenite tradicije, ki so se razvile na tolminskem koncu: ustanove za vzgojo in življenje oseb s posebnimi potrebami, organizirani gorski reševalci, varuhi kulturne dediščine.
Med več kot 60 prispevki mnogi odkrivajo neznane detajle iz preteklosti. Izstopata veliki tolminski punt in prva svetovna vojna - zaradi visokih obletnic v tem obdobju. Muzealci se pohvalijo tudi z lastnima obletnicama, pridružujejo se jim konservatorji s temeljitimi obnovami dediščine. Zasebni m raziskovalcem se lahko zahvalimo za proučevanje in zapise hišnih imen, z razlago priimkov se jim pridružuje vrhunski slovenski imenoslovec. Prav tako je v knjigi opisano ozadje potrditve ena zadnjih potrjenih arheoloških domnev o obstoju dvorca na Doru v Tolminu, prispevek o georadarski metodi, ki je olajšala delo strokovnjakom Tolminskega muzeja.
Neprimerno bi bilo vnaprej jemati veselje in razkrivati vse, kar prinaša domoznanski del, a domišljamo si vsaj, da je vmes nekaj doslej dovolj neznanih dejstev, tudi iz polpretekle zgodovine. Recimo o tem, kaj so povojnim oblastem leta 1949 zakuhali zatolminski kmetje ali kolikokrat Italijani niso pregradili Soče. A da v želji zbuditi radovednost čim širšega kroga bralcev ne zaidemo predaleč: avtorice in avtorji so večinoma visoko strokovne osebnosti, ki vsak dan delujejo v tolminskem okolju. Tako kot avtorice in avtor literarnega dela Zbornika.
Vabljeni k branju!