Porast mišje mrzlice – previdno v naravnem okolju in doma

Do vključno včerajšnjega 8. junija so na območju občine Tolmin zabeležili osem primerov mišje mrzlice, so sporočili iz novogoriške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Vseh primerov skupaj je bilo na območju Goriške regije v tem obdobju 55, tako da med slovenskimi regijami z incidenco 46 na 100.000 prebivalcev zaostajamo le za Primorsko-Notranjsko regijo (incidenca 47). Bolezen povzročata dve vrsti hantavirusov, okužba pa se razvije z zelo različno klinično sliko – od blage bolezni do hudega poteka z akutno odpovedjo ledvic in krvavitvami. Razmeroma dolga inkubacija traja od 2 do 3 tedne. Zdravniška pomoč je nujna.

Svetujemo, da si več o letošnjem porastu te bolezni ter nasvete za preprečevanje okužb tako v domačem okolju kot pri aktivnostih v naravi preberete v dopisu, ki ga je prejela Občina Tolmin, ali pa na spletni strani NIJZ https://www.nijz.si/sl/porast-misje-mrzlice. Kot je pojasnjeno, so se zaradi letošnje mile zime, velike količine padavin in izobilja hrane v našem okolju možno namnožili nekateri glodavci (miši, voluharji in podgane), s katerih se bolezen na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih njihovih izločkov (seč, iztrebki, slina). S temi izločki se okužijo hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka, prebolevniki pa razvijejo dosmrtno zaščitno imunost.

Ker neznačilna klinična slika in prva faza bolezni, v kateri so nekaj dni med drugim prisotni visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu, diagnostiko usmerjata v potrjevanje okužbe z novim koronavirusom, je primerov mišje mrzlice morda še več, opozarja novogoriška enota NIJZ. Podatke tedensko spremljajo na spletni strani https://www.nijz.si/sl/tedensko-spremljanje-hemoragicne-mrzlice-z-renalnim-sindromom-hmrs.