V pričakovanju nadaljevanja obsežne sanacije na Grahovem ob Bači

Skoraj štiri leta po izvedbi prve faze sanacije plazovitega območja na Grahovem ob Bači se letos obeta nadaljevanje projekta, ki so ga na pobudo Občine Tolmin in Krajevne skupnosti Grahovo ob Bači na zboru krajanov 20. marca predstavili predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) ter Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP). Kot so med drugim poudarili predstavniki državnih inštitucij, je časovna umestitev začetka projekta še letos nadvse pomembna, saj ima MNVP sredstva za projekt zagotovljena le še v proračunu za leto 2023, konec leta 2021 pa je bilo za izvajalca del tudi že izbrano podjetje Zidgrad. V skladu s tripartitno pogodbo med dvema ministrstvoma in občino si bodo namreč vse tri inštitucije razdelile stroške ukrepa v skupni vrednosti 4,75 milijona evrov – resorno prostorsko ministrstvo bo pokrilo strošek za postavitev obeh načrtovanih podpornih pilotnih sten v spodnjem delu naselja (1 milijon evrov), Občina Tolmin strošek davka na dodano vrednost (250.000 evrov), Ministrstvo za infrastrukturo, v okviru katerega deluje DRSI, pa bodo bremenil preostali stroški projekta (3,5 milijona evrov).

»Prav zato, ker denar zdaj imamo, za leto 2024 pa ni zagotovljen, bi radi čim prej začeli z deli. Obenem smo se že dogovorili tudi za izvedbo geološko-geotehničnega poročila za tako imenovano tretjo fazo, torej sanacijo območja nad cesto zunaj vplivnega območja,« je dejal Ervin Vivoda, vodja sektorja za sanacijo posledic naravnih nesreč pri MNVP. Obenem je številnim krajanom obljubil, da bodo pri ministrstvu med izvajanjem druge faze sanacije poskušali vzpostaviti tudi ustrezno pravno podlago za pomoč lokalni skupnosti pri nadaljnjih ukrepih sanacije na tem območju, morda tudi pri sanaciji stanovanjskih objektov. Pomoč pri tem jim je obljubil tudi župan Alen Červ in zagotovil, da se Občina Tolmin v zadnjih dveh mesecih prioritetno ukvarja s projektom na Grahovem ob Bači. »Ker stroka ocenjuje, da je šele tri leta po zaključku sanacije možno ugotavljati njeno učinkovitost, je zdaj skrajni čas, da najdemo pravo pot, da se projekt začne in poskrbimo za tukajšnje ljudi. Poleg tega smo na strani Občine Tolmin pripravljeni, da v okviru razpoložljivih finančnih mehanizmov pomagamo pri sanaciji objektov, v katerih domačini živijo in delajo in ki so bili poškodovani. Po oceni strokovnjakov se bo k obnovi objektov lahko pristopilo v roku treh let od zaključka druge faze sanacije plazišča, ko se teren umiri. Rešitve in sredstva se lahko najdejo, najpomembneje pa je, da smo se na zboru krajanov vsi v dvorani strinjali, da je treba z deli začeti takoj,« je poudaril župan Červ.

Stanje na plazovitem območju se namreč iz leta v leto poslabšuje, vse bolj očitne so tudi poškodbe objektov, na kar je opozoril tudi dr. Stanislav Škrabelj z mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je predstavil dosedanje rezultate tehničnega opazovanja vplivnega območja na Grahovem ob Bači. »Leta 2017 smo vgradili prve inklinometre ter pričeli z geodetskimi meritvami premikov na objektih in na infrastrukturi vplivnega območja plazenja. V tem času je 29 od 30 vgrajenih inklinometrov potrdilo premike, ki jih bo sicer tudi s sanacijo težko povsem ustaviti, upamo pa, da bodo hitrosti premikov po sanaciji vsaj desetkrat nižje kot doslej. Zato je temu primerno zasnovan sorazmerno fleksibilen podporni sistem pilotnih sten,« je še pojasnil dr. Škrabelj. Premiki se večinoma dogajajo na manjših globinah, pobočje pa drsi s hitrostjo približno dva centimetra na leto. Predvidevajo še postavitev dodatnih inklinometrov ob hišah na območju druge faze sanacije, kar bo omogočalo tudi sledenje nadaljnjim poškodbam in beleženje vzrokov zanje. »Ob izvajanju sanacije sredi vasi je potrebno imeti premike pod nadzorom,« je poudaril, saj so meritve od decembra 2017 pri posameznih objektih na še ne saniranem delu vasi pokazale premike med 10 in 14 centimetrov, med decembrom 2020 in junijem 2022 pa med 1,3 in 3,7 centimetra. »Dlje kot se bo čakalo s sanacijo, več bo premikov, zato je nujno pohiteti,« je bil jasen dr. Škrabelj. Popis obstoječih poškodb na objektih je ob koncu tega meseca, najpozneje pa v začetku aprila napovedala tudi DRSI, saj želijo pridobiti podroben posnetek začetnega stanja na nepremičninah, preden bodo začeli s sanacijo ceste. Popis bo namreč podlaga za povrnitev škode, ki bo nastala med izvajanjem del, seznam objektov pa bodo izdelali v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

S prvo fazo sanacije na državni cesti Kneža–Podbrdo od kilometra 4,180 do kilometra 4,330, ki je poleg sanacije cestišča obsegala tudi izdelavo pilotne stene pod osrednjim delom naselja, je DRSI zaključila oktobra 2019. Oktobra 2021 je bila podpisana pogodba za izvedbo druge faze sanacije plazenja na širšem območju državne ceste od kilometra 4,040 do kilometra 4,180, ki je zahtevala predhodne geološke raziskave, vendar se dela zaradi težav pri pridobivanju zemljišč za gradnjo doslej niso mogla začeti.