Spodbuda za raziskovanje, interpretacijo in prezentacijo dediščine na Kozlovem robu

Občina Tolmin je 12. junija pripravila čezmejno okroglo mizo Grad na Kozlovem robu – izzivi in priložnosti raziskovanja, interpretacije in prezentacije dediščine, ki jo je gostil Tolminski muzej. Dogodek je bil del Interregovega projekta RecapMCV, ki predstavlja nadaljevanje in nadgradnjo projekta MerlinCV ter je tako kot njegov predhodnik prvenstveno usmerjen v pripravo čezmejnih strategij za inovativne prezentacije dediščine vil in dvorcev na širšem čezmejnem območju. Aktivnosti v Tolminu so osredotočene na ruševine gradu na Kozlovem robu.

Predstavnik Znanstveno-raziskovalnega središča Koper kot vodilnega partnerja dr. Tilen Glavina je ob predstavitvi že izvedenega izpostavil pripravo smernic za digitalno obravnavo kulturne dediščine s poudarkom na tako imenovanih potopitvenih sobah. Te kot sodobne atraktivne izkušnje pomenijo nove priložnosti za prezentacijo dediščine, saj obiskovalec s pomočjo različnih tehnologij v tem prostoru ˝vstopi˝ v preteklost. S sredstvi projekta Recap MCV bo potopitvena soba izvedena tudi v obnovljenih prostorih gradu na Kozlovem robu.

Mag. Miha Mlinar in mag. Damjana Fortunat Černilogar iz Tolminskega muzeja sta predstavila dosedanje arheološke raziskave in ključne najdbe na Kozlovem robu, ki bodo podlaga za letošnje poletne raziskave v okviru projekta. Obenem sta razkrila nova dognanja ter arhivsko gradivo, ki kaže, da so se obsežnejši projekti na tem območju načrtovali že v prejšnjem stoletju – med drugim tudi nerealizirana postavitev planinske koče na Gradu. Arheolog Samo Hvalec iz Skupine Stik je predstavil pripravo načrta upravljanja novega interpretacijskega centra, ki bo usmerjal razvoj Kozlovega roba kot turistične točke. Avtorica tega strateškega dokumenta, arhitektka in interpretatorka kulturne dediščine Bojana Čibej, je pojasnila, da je bila njegova izdelava plod usklajevanj med številnimi deležniki, zato prinaša podrobno napisan načrt za interpretacijo za več turističnih produktov, ki se s pomočjo finančnih sredstev Ministrstva za kulturo RS razvijajo v poletnem času. Med njimi velja izpostaviti novo razstavo na temo dediščine gradu, ki bo umeščena v obnovljen severozahodni stolp, in že omenjeno potopitveno sobo. Interpretacija bo sledila ideji, ki bo obiskovalce skozi obisk vodila do spoznavanja in oblikovanja pozitivnega odnosa do naravne in kulturne dediščine Tolminske in njenih prebivalcev, ki so bili v preteklosti (včasih tudi na krute načine) vodeni oz. ˝upravljani˝ z Gradu, danes pa se – ravno obratno – to območje upravlja iz doline.

Strokovnjak za 3D grafiko Peter Leban (Tol Minos) je prikazal sodobne postopke digitalne obdelave dediščine, ki bodo uporabljeni pri izdelavi potopitvene sobe. Osredotočil se je na skeniranje pokrajine in objektov, s katerimi razvijalci pridobijo zelo natančne podatke o terenu. Te nato dopolnijo z spoznanji iz arhivskih virov, zlasti o stavbnih fazah tolminskega gradu, ki so temelj za poskus njegove rekonstrukcije. Pri tem uporabljajo tudi najstarejše zemljevide in katastre, ki omogočajo podrobno rekonstrukcijo nekdanje krajine – vključno z objekti, obdelovalnimi površinami in rastjem. Zbrani podatki bodo osnova za vsebine v potopitveni sobi, kjer bo 360-stopinjski film obiskovalcu ponudil edinstveno doživetje treh grajskih stavb v Tolminu (grad na Kozlovem robu, Coroninijeva palača oz. današnji sedež Tolminskega muzeja in dvor na Doru). Multisenzorična izkušnja bo dopolnila razstavo v severozahodnem stolpu ter obiskovalcem omogočila sodoben vpogled v zgodovino območja in s tem edinstven stik s preteklostjo Tolmina.

Dogodka so poleg predstavnikov projektnih partnerjev udeležili še člani Inštituta za slovensko kulturo iz Špetra v Italiji, predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Nova Gorica in člani Društva za ohranjanje in razvoj Tolmina. V razpravi so poudarili, da sodobne tehnologije prinašajo številne nove priložnosti za raziskovanje, interpretacijo in prezentacijo kulturne dediščine. Opozorili so na pomembnost projektov, kot je RecapMCV, ki z zunanjimi sredstvi pomagajo občinam pri postopnem uvajanju teh rešitev na terenu. Lep primer takšnega dela je Kozlov rob, kjer se s premišljenimi in strokovno podprtimi aktivnostmi ustvarja pomembna turistična in zgodovinska točka v našem obmejnem prostoru.