Odgovor župana na odprto pismo Društva DOR v zvezi s prenovo kinogledališča

Prenova tolminskega kinogledališča dviga prah – tako na gradbišču na Mestnem trgu kot zunaj njega. Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina (Društvo DOR) je 11. decembra 2014 županu Občine Tolmin Urošu Brežanu poslalo odprto v zvezi s to temo, že dan prej pa so isto vsebino Primorske novice objavile v rubriki Prejeli smo, in sicer kot pismi bralcev Radovana Lipuščka in Valterja Valentinuzzija v imenu Društva DOR.

Župan Uroš Brežan je na omenjeno odprto pismo pripravil odgovor, v katerem zavrača očitke in prikazuje nasprotna dejstva. Urad župana je 8. januarja 2015 ta odgovor posredoval tako Društvu DOR kot Primorskim novicam, ki so glede na določila Zakona o medijih njegovo vsebino dolžne objaviti v isti rubriki, kot sta bila objavljena prispevka Radovana Lipuščka z naslovom Občani imamo pravico vedeti, kako bo denar porabljen in Valterja Valentinuzzija z naslovom Odločitev ne more sprejemati zgolj peščica ljudi. Odgovor župana, kot so ga prejeli v Društvu DOR in Primorskih novicah, objavljamo v nadaljevanju.

adeva: Odgovor na odprto pismo

Spoštovani,

dne 11. decembra 2014 sem prejel odprto pismo Društva DOR, že 10. decembra pa je bila vsebina tega pisma objavljena v pismih bralcev Radovana Lipuščka in Valterja Valentinuzzija v Primorskih novicah. Na postavljena vprašanja, pomisleke in očitke sem v zadnjem dobrem letu dni odgovarjal že za številne medije in državne inštitucije. Projekt funkcionalne prenove kinogledališča pa je bil tudi eden tistih, okrog katerega je društvo DOR gradilo lokalno predvolilno kampanjo. V naslednjih vrsticah bom ponovno podal svoje videnje poteka projekta in odziv na ključne očitke piscev, pri čemer si ne delam iluzij, da jih bo moj odgovor zadovoljil. Vsekakor pa s tem prispevkom z moje strani zaključujem javno polemiko o projektu, za katerega so bili pridobljeni soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), gradbeno dovoljenje in pozitivno mnenje Krajevne skupnosti Tolmin. Ta projekt je bil tudi glavna tema razprave o rebalansu proračuna za leto 2014 na 31. seji občinskega sveta (27. 3. 2014), ki je bil tudi potrjen z rezultatom 16 : 2, projekt pa je bil nenazadnje uspešen tudi na 8. javnem pozivu iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ in tam pridobil 2.175.000 EUR ali skoraj 70 % potrebnih sredstev, kar pomeni, da je bila z investicijsko dokumentacijo med drugim jasno izkazana tudi smotrnost investicije.

Očitek o zlorabi popotresne obnove je neumesten in ga v celoti zavračam. Na podlagi ugotovitev Državne tehnične pisarne, da je stavbo potrebno potresno sanirati, je priprava investicije tekla v skladu s predpisi za popotresno obnovo. Zaradi potrebe po posodobitvi objekta je bila popotresna obnova združena s funkcionalno prenovo. Načrtovali smo, da bo popotresno obnovo financirala država, funkcionalno pa Občina Tolmin s pomočjo sredstev EU. Ob začetku priprave projekta je celo kazalo, da bo tovrstni projekt edini, s katerim bo občina lahko kandidirala na 8. javni poziv, kasneje je država spremenila pravila in smo uspešno kandidirali tudi s projektom ureditve komunalne infrastrukture na Kamnem. Občina vse do zaključne faze projektiranja ni vedela, da popotresne obnove zaradi rebalansa državnega proračuna za leto 2014, ki je postavko popotresne obnove znižal s 5,5 na 1,5 milijona EUR, ne bo mogoče izvesti. Glede na to občina pri izbiri izvajalca investicije ni več upoštevala protokola popotresne obnove, ampak je za ta namen objavila javni razpis.

Primerjanje investicijske vrednosti projektov, pri katerih poznamo samo lokacijo izvajanja, je nemogoče. V našem primeru gre za zelo zahteven investicijski projekt, ki vključuje tudi vso potrebno opremo (odrsko tehniko, scensko razsvetljavo, ozvočenje, video sistem s kinoprojektorjem, pohištvo ...) ter ureditev 478 m2 zunanjih prireditvenih površin. Občinski svet je bil prvič formalno seznanjen z investicijo na 22. seji 21. 2. 2013. V postopku priprave dokumentacije je bila dana možnost sodelovanja tudi Društvu DOR, KS Tolmin in zainteresirani javnosti. Na treh sestankih (21. 6., 2. 7. in še 5. 7. 2013) jim je bila s strani pripravljalcev predstavljena projektna dokumentacija. Usklajevale so se njihove pripombe in več kot polovica jih je bila tudi upoštevanih. Zaradi občutljivosti projekta sem se odločil to problematiko kot samostojno točko uvrstiti tudi na 27. sejo občinskega sveta 17. 9. 2013. Na njej sta prisostvovala predsednik Društva DOR Valter Valentinuzzi in predsednik KS Tolmin Andrej Vidmar (tudi vidni član društva), ki je takrat nastopil kot nasprotnik investicije, čeprav je KS Tolmin kasneje projekt podprla. Oba skupaj s svojimi stališči, ki se v veliki meri odražajo tudi v odprtem pismu, svetnikov nista prepričala.

Občina Tolmin je s projektantom in delovno skupino v oblikovanje fasade vložila veliko napora predvsem z namenom, da bi bili posegi čim manjši. Tudi zaradi zahteve, da je potrebno med Tolminskim muzejem in stavbo kinogledališča zagotoviti prehod (pogosto je bila zahteva izpostavljena prav s strani tistih, ki rešitvi sedaj nasprotujejo), te namere ni bilo mogoče uresničiti. Pri videzu objekta gre v veliki meri za oseben odnos. Stavba kinogledališča ni spomeniško zavarovana, je pa bilo za posege vseeno pridobljeno kulturnovarstveno soglasje ZVKD Slovenije, saj se projekt odvija v neposredni bližini zavarovane Coroninijeve graščine, v kateri domuje Tolminski muzej. Prav zaradi te bližine je po mnenju arhitekturne stroke pravilno projektirati vhodno fasado tako, da se vzpostavi čitljiva oblikovna ločitev obeh stavb. Tako stališče sta zagovarjala Vladimir Kozorog, ki sem ga v delovno skupino imenoval, ker je kot arhitekt v Tolminu veliko ustvarjal, ga dobro pozna in ima do njega spoštljiv odnos, ter arhitekt Fedja Klavora, med drugim dobitnik nagrade Prešernovega sklada, ki v pismu, poslanem 9. 8. 2014, pravi tudi: »Novi predlog je korak v kar pravo smer. Z neizstopajočima fasadnima ploskvama - steklene v pritličju in ometane v nadstropju - umirja sedanjo kakofonijo raznorodnih elementov.« Ne glede na zavzeto delo celotne delovne skupine in v primeru zunanjosti še posebej arhitekta Vladimirja Kozoroga pa je avtorstvo celotnega projekta in s tem tudi zunanje fasade nesporno last odgovornega projektanta, arhitekta Tomaža Mohorka.

Projekt je bil do tega trenutka v težkih okoliščinah voden dovolj dobro, da je prišel do soglasja ZVKD, pridobil gradbeno dovoljenje, prišel do pravnomočno izbranega izvajalca ter na javnem pozivu pridobil 2.175.000 EUR sredstev EU. Samo tisti, ki se je že kdaj preizkusil v podobni nalogi, ve, kaj to pomeni. S kršitvami zakonodaje in uveljavljenih postopkov, ki so pri takih projektih še posebej pod drobnogledom, do takega rezultata gotovo ne bi mogli priti.

Kot sem omenil že na začetku, so se polemike o projektu prenove kinogledališča začele že globoko v prejšnjem mandatu, volilni štab protikandidatke je svojo kampanjo vsaj delno gradil tudi na tej temi, vendar so se volivci vseeno odločili drugače, iz česar najbrž lahko sklepamo, da se z mojim programom (torej tudi s funkcionalno prenovo kinogledališča) v veliki večini strinjajo. Res pa je, da je današnji čas tak, da lahko tudi le nekaj ljudi, včasih samo en človek, tudi zaradi neutemeljenih razlogov, ustavi kakšen za skupnost pomemben projekt. Še posebej, če ima prijatelje na pomembnih položajih ter uživa naklonjenost nekaterih lokalnih novinarjev in posledično medijev. Zato se še kako strinjam z vami, da odločitev ne more in ne sme sprejemati zgolj peščica ljudi.

Lepo pozdravljeni.

Uroš Brežan
župan