Arheologi sredi izkopavanj na Kozlovem robu

Na Kozlovem robu letos potekajo aktivnosti projekta MerlinCV, ki je del programa Interreg Italia-Slovenija, v vrednosti 2,5 milijona evrov, ki se je začel 1. januarja 2019 in bo trajal do konca leta 2021, Občina Tolmin pa v njem sodeluje ob še sedmih drugih partnerjih iz Slovenije in Italije (Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Dipartimento di Studi Umanistici - Università Ca’Foscari Venezia, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Comune di Salzano, ARIES scarl - Camera di Commercio Venezia Giulia Trieste Gorizia, Consorzio Comunità Collinare del Friuli, Občina Pivka).

Trenutno so v teku arheološka izkopavanja na območju za severnim obzidjem. Pri Tolminskem muzeju ocenjujejo, da so pod plastmi zemlje še vedno predmeti iz preteklosti, ki bi lahko dali dodaten vpogled v nekdanje življenje na grajskem griču in s tem izboljšano razlago razvoja na Tolminskem, že dosedanje izkopanine pa so po besedah njihovega vodje Mihe Mlinarja upravičile celoten projekt.

»Doslej smo zbrali ogromno drobnega arheološkega gradiva, ki ga pridno shranjujemo in bo šlo v nadaljnjo obdelavo. Med drugim se je nabralo kar nekaj osebnih predmetov, kot so bucike, ženski toaletni pribor, noži, škarje, neke vrste pinceta in tudi kovanci. Prav tako smo prišli do kosov kuhinjske in namizne lončevine, pa tudi  do ostankov živalskih kosti in podobnega arheološkega materiala, saj je bilo na delu področja, na katerem kopljemo, grajsko smetišče, na katerega so odmetavali tudi ostanke hrane. Za nas je celoten material neprecenljive vrednosti, saj je le na ta način mogoča podrobnejša rekonstrukcija življenja in običajev, ki so jih imeli naši predniki na tem delu. Ocenjujemo, da gre za predmete iz poznega srednjega in zgodnjega novega veka, a natančno določitev časovnega obdobja bo prinesla šele numizmatična analiza kovancev. Ko bomo slednje umestili na časovno premico, bomo lahko umestili tudi druge predmete, ki smo jih našli v isti plasti zemlje,« je povedal Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja, ki med vsakodnevnim delom vodi arheologe iz skupine STIK.

Od začetka julija se vsakodnevno z izkopavanji ukvarja osem arheologov, ki naj bi dela predvidoma končali do sredine avgusta. Po treh tednih je za njimi približno polovica opravljenega dela, skupno pa naj bi raziskali okoli 200 kvadratnih metrov površine ob severnem obzidju. Izkopavanja potekajo na različnih globinah, na najbolj plitkem delu so že po 50 cm naleteli na skalno osnovo, drugod pa dela potekajo tudi do globine 150 cm. »Že z doslej nabranim materialom imamo veliko snovi za nadaljnjo analizo in naša pričakovanja so se povsem uresničila,« je Mlinar poudaril, da je čim bolj podroben pregled terena pomemben tudi v luči nadaljnjih korakov ureditve Kozlovega roba. Severna stena, pod katero potekajo izkopavanja, je namreč edina na celotnem obzidju, ki je še v prvotnem stanju in je zato v prihodnje potrebna celovite obnove.

Projekt MerlinCV je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.