Na 51. srečanju Gujonovi priznanji za Iole Namor in Anno Wedam
Sobotno 51. novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki ga je po dvoletnem koronapremoru v imenu treh posoških občin in Upravne enote (UE) Tolmin gostil Kobarid, je samo potrdilo, kar rojaki na območju Posočja, Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline že od nekdaj vemo. Da kljub vsem mejam, ki so nas kadar koli ločevale, ostajamo tesno povezani – morda celo z vsako podrto mejo bolj.
Do zadnjega sedeža napolnjeno dvorano kulturnega doma je v imenu gostiteljev, županov Marka Matajurca (Kobarid), Alena Červa (Tolmin) in Valterja Mlekuža (Bovec) ter načelnika UE Tolmin mag. Simona Lebana, nagovoril domači župan Matajurc, pozdrave iz zamejstva pa je v imenu slovenskih organizacij prenesel član vodstva Sveta slovenskih organizacij (SSO) Igor Jelen.
V osrednjem, slavnostnem nagovoru srečanja so zbrani rojaki tokrat prisluhnili ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu, ki je poudaril, da so v tem obmejnem prostoru, kjer se v dobrem in slabem mešajo vplivi in tradicije, ravno takšna srečanja »socialno in kulturno vezivo, ki ustvarjajo čezmejno, oziroma še več, brezmejno skupnost«. Po njegovem je prav meja med Posočjem in Vidensko pokrajino, ki je slovensko manjšino dolga leta kruto ločevala od večine narodnega telesa, a sta se v dolinah kljub temu ohranila slovenski jezik in kultura, »dokaz tega, kako veliko je vaše srce (Beneških Slovencev, op. a.), a tudi dokaz bližine z rojaki v Posočju«. Minister Arčon je omenil tudi nedavno ustanovljeno zamejsko gospodarsko koordinacijo, ki v sodelovanju z ministrstvom za regionalni razvoj išče konkretne rešitve za to, da bi zaživeli gospodarski podporni programi za Benečijo.
Izjemen pečat je temu srečanju z dolgo tradicijo pustil legendarni matajurski župnik monsignor Paskval Gujon, ki je preminil leta 2002, v spomin nanj pa ob tej priložnosti vsako leto podelijo Gujonova priznanja zaslužnim za njihovo neprecenljivo delo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture v Videnski pokrajini. Letos sta ju kobariški župan Marko Matajurc in tesen prijatelj naših rojakov v sosednji državi Zdravko Likar izročila dvema prejemnicama, Iole Namor za dolgoletno prizadevanje za pravice Slovencev v Videnski pokrajini in v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter Anni Wedam za dolgoletno prizadevanje za pravice Slovencev v Kanalski dolini in v Videnski pokrajini.
Kulturni program prireditve so oblikovali Mešani pevski zbor sv. Anton, otroška folklorna skupina iz dvojezične šole v Špetru in Barski oktet. Pomoč pri izvedbi tega dela programa je zagotovila tolminska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, pri organizaciji srečanja pa je tudi tokrat pomagala še Zavarovalnica Triglav.